Predstavljamo slovensko inženirko, ki na Švedskem vodi gradbišče 94 stanovanj Predstavljamo slovensko inženirko, ki na Švedskem vodi gradbišče 94 stanovanj Gradbena inženirka Maja Golubovič je bila ena izmed nominirank za inženirko leta 2018
Investicije v gradbeništvo se povečujejo, a še vedno niso na predkrizni ravni Investicije v gradbeništvo se povečujejo, a še vedno niso na predkrizni ravni Vrednost gradbenih del je novembra 2018 znašala 18,9 odstotka več kot leto prej
Tri različne uspešne zgodbe, ki so se začele na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Tri različne uspešne zgodbe, ki so se začele na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Predstavljamo tri uspešne zgodbe slovenskih inženirjev: eden je, lahko bi rekli, sam svoj gospod, saj vodi svoje podjetje, drugi pri enem izmed vodilnih slovenskih in avstrijskih projektantskih podjetij z najbolj modernimi informacijskimi rešitvami projektira zahtevne predore, tretji pa je doktoriral v ZDA in sodi med 40 najboljših geoprostorskih znanstvenikov, mlajših od 40 let

Lumar gradi le še v skoraj ničenergijskem standardu

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
intervju   dodaj
gradnja hiš   dodaj
Evropska unija dodaj
Marko Lukić dodaj
Lumar dodaj
 
Čas branja: 3 min
11.12.2018  10:30
V vodilnem slovenskem proizvajalcu montažnih objektov Lumarju pozdravljajo spremembe direktive o skoraj ničenergijski gradnji. Direktor podjetja Marko Lukić poudarja, da že danes gradijo po tem standardu, kot pozitiven učinek direktive pa vidi, da se bo z njo trg prečistil. Na njem bodo obstali le tehnološko in procesno najnaprednejši.
Lumar gradi le še v skoraj ničenergijskem standardu
Foto: Lumar

Obveščaj me o novih člankih:  
intervju   dodaj
gradnja hiš   dodaj
Evropska unija dodaj
Marko Lukić dodaj
Lumar dodaj

Se strinjate, da bo prehod na skoraj ničenergijski razred ena največji sprememb, ki jih lahko pričakujemo v prihodnje?

Največji preskok bo potreben v razmišljanju investitorjev, projektantov in izvajalcev. Mi smernice montažne gradnje narekujemo že vsaj deset let, prav tako pa so že dalj časa znane zahteve novega standarda. Tako določeni pilotni projekti, ki smo jih zasnovali že v letih 2007 in 2008, z letom 2020 stopajo v veljavo. Spremembe so za nas pozitivne, saj so vse naše hiše zadnje desetletje že zgrajene v tem standardu.

Kaj novega prinaša ta direktiva na področje gradnje individualnih hiš?

Zaostruje standarde energetske učinkovitosti, saj bo dovoljena samo gradnja skoraj ničenergijskih stavb z letno porabo, manjšo od 25 kilovatnih ur na kvadratni meter, pri čemer je Slovenija postavila še nekoliko strožje zahteve kot Evropska unija. Direktiva dodaja tudi obvezo za izrabo obnovljivih virov energije.

V čem je razlika s pasivnim standardom na normativni ravni?

Pasivni standard je tehnološko gledano odlično izhodišče za gradnjo skoraj ničenergijskih hiš po novi direktivi. Standard pasivne hiše je v ospredje postavljal energetsko učinkovitost in minimalne toplotne izgube. Za doseganje teh meril potrebujemo odlično izolacijo celotnega ovoja stavbe, njegovo ustrezno zrakotesnost in gradnjo brez toplotnih mostov. To je tehnološko gledano tudi temelj pri gradnji skoraj ničenergijskih hiš. Glede porabe energije je pasivni standard strožji, evropska direktiva pa obravnava objekte bolj celostno, ob energetski učinkovitosti postavlja v ospredje tudi potrebo po obnovljivih virih energije.

Kako pa bodo te hiše drugačne v praksi?

Razlik, razen manjših prilagoditev, za nas ne bo. To pa ne velja za proizvajalce in ponudnike, ki so na nižji tehnološki ravni in nimajo dovolj znanja ter podizvajalcev. Zato bodo morali narediti velik tehnološki in procesni preskok. Nova gradbena zakonodaja sicer povzroča veliko težav, vendar nam, ki gradimo hiše na ključ, z zahtevo po pridobitvi uporabnega dovoljenja daje prednost pred manj usposobljenimi ponudniki, ki objekt zgradijo na pol in prepustijo vse težave strankam, hkrati pa zaradi tega predstavljajo tudi večje tveganje za banke. Tega se banke premalo zavedajo.

Kako te spremembe dojemajo vaši naročniki?

Pozitivno, saj med kupci dosegamo velik ugled, zato pričakujejo, da že v standardu izpolnjujemo in celo presegamo vse predpisane zahteve. Lumar je bil predhodnik tega, kar se danes uveljavlja na zakonski ravni, ter je z referenčnimi primeri in primeri dobre prakse tako rekoč sooblikoval tudi današnje dojemanje nizkoenergijske gradnje.

Kako s tem seznanjate naročnike?

S kupci komuniciramo ves čas v sklopu našega paketa Zero Emission Living, ki smo ga lansirali lani. Rečemo lahko, da je okrog 90 odstotkov naših hiš v zadnjih desetih letih grajenih v standardu, ki bo stopil v veljavo leta 2021 – ali celo bolje. Kupci, ki so kupili hišo pri Lumarju, so si v zadnjih desetih letih postavili dobre temelje za ohranjanje vrednosti svoje naložbe. Če bodo jutri prodajali rabljene nepremičnine, bodo te že ustrezale šele zahtevanemu standardu gradnje. To je ravno tisto, kar v Lumarju vedno poudarjamo – da ima nekaj višja nakupna vrednost v svojem življenjskem ciklu multiplikativne učinke na več ravneh in se večkratno povrne.

Kako sta povezani povpraševanje po nepremičninah in po gradnji montažnih hiš?

Povpraševanje po montažnih hišah sledi dogajanju na nepremičninskem trgu, kjer že zadnji dve leti zaznavamo izredno veliko rast prodaje. Tako je naša predlanska realizacija znašala 11,7 milijona evrov, lani 14,2 milijona evrov, letos pa pričakujemo med 17,5 in 18 milijoni evrov. Ob tem v zadnjih dveh letih beležimo izjemno pozitiven trend poslovanja v Avstriji, kjer bomo našo realizacijo glede na 2016 podvojili in bi naj znašala 4,8 milijona evrov.

Verjetno ste zadovoljni.

Da, zelo. Prodaja je rekordna in neprimerljiva s prejšnjimi leti. Nekoliko manj smo zadovoljni s poslovnim izidom. Letos smo namreč gradili hiše, ki smo jih lani prodali po bistveno nižjih cenah, hkrati pa smo bili priča skokoviti rasti stroškov na vseh ravneh.

Kaj pričakujete prihodnje leto?

Imamo še bolj smele načrte in pričakujemo 23 do 28 milijonov evrov realizacije. Ta bo odvisna od pozitivno rešenih vlog za gradbena dovoljenja. Letos se je zgodil velik zastoj pri izdajanju gradbenih dovoljenj, kar prinaša dodatne stroške, saj ne moremo dobaviti vseh hiš, ki bi jih lahko. Vse to pa povzroča tudi latentno nezadovoljstvo pri kupcih, saj se čakalne dobe zaradi počasnega izdajanja gradbenih dovoljenj daljšajo. Sprašujem državo, ali ne bi s hitrejšimi postopki pri pridobivanju gradbenih dovoljenj lahko iztržila več davkov in tako razbremenila stroške dela.

Vsebina je izšla kot del oglasne priloge.


PRO
Članki
Članki (Priročnik) Gradnja in bivanje - Sonce vso zimo greje zastonj

Priloga Gradnja in bivanje prinaša številne odgovore in predstavlja nove tehnologije za gradnjo doma in njegovo redno vzdrževanje ter...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Predstavljamo slovensko inženirko, ki na Švedskem vodi gradbišče 94 stanovanj

Gradbena inženirka Maja Golubovič je bila ena izmed nominirank za inženirko leta 2018

GRADBENIŠTVO
Poglejte, v kakšnem objektu Ljubljančani igrajo skvoš

V ljubljanskem Trajnostnem športnem centu Squashland je v petek potekal prvi amaterski turnir v squashu. Nismo ga obiskali toliko zaradi...

GRADBENIŠTVO
Nepremičnine
Nepremičnine Dva velika slovenska proizvajalca montažnih hiš iščeta tehnični kader in prodajalce

Lani smo že poročali o optimizmu, ki preveva slovenske proizvajalce montažnih hiš, zato smo jih vprašali, koliko novih delavcev so...

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Tri različne uspešne zgodbe, ki so se začele na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo

Predstavljamo tri uspešne zgodbe slovenskih inženirjev: eden je, lahko bi rekli, sam svoj gospod, saj vodi svoje podjetje, drugi pri enem...

GRADBENIŠTVO
Odprli so prijave za evropski magistrski študij informacijskega modeliranja zgradb (BIM A+)

Prijave za štipendije zbirajo do 31. januarja, sprejeli bodo 50 inženirjev gradbeništva in arhitekture ter strojne in elektroinženirje.

GRADBENIŠTVO
Malha nepremičninskih vprašanj in prgišče odgovorov 1

Slovenski trg stanovanjskih nepremičnin bo prihodnje leto precej odvisen od globalnih gospodarskih razmer