Nepremičnine

Tri različne uspešne zgodbe, ki so se začele na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo

Predstavljamo tri uspešne zgodbe slovenskih inženirjev: eden je, lahko bi rekli, sam svoj gospod, saj vodi svoje podjetje, drugi pri enem izmed vodilnih slovenskih in avstrijskih projektantskih podjetij z najbolj modernimi informacijskimi rešitvami projektira zahtevne predore, tretji pa je doktoriral v ZDA in sodi med 40 najboljših geoprostorskih znanstvenikov, mlajših od 40 let

Podporniki obveščajo

FINANCE
Nepremičnine
Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus
Nepremičnine
DAN ODPRTIH VRAT
NepremičninePodpornik projekta Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus

V okolici Kranja si jo boste lahko ogledali na dnevu odprtih vrat

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev
Nepremičnine
NepremičninePodpornik projekta Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev

Na treh različnih lokacijah bo od 23. do 25. marca 2023 na ogled pet različnih Marlesovih hiš, postavljenih na ključ.

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na dan odprtih vrat v naselju DRENovo
FINANCE
Nepremičnine
Poletna šola fakultete za gradbeništvo in geodezijo
14.01.2019 15:27
Čas branja: 6 min

Zgodbe so povsem različne, nekaj pa imajo vendarle skupnega. Vsi trije inženirji so diplomirali na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG). To dokazuje, da je diplomantom te fakultete odprtih veliko vrat. Ko jih prestopijo, lahko razvijejo vse potenciale, ki so osnova ne le za karierno, ampak tudi za osebno rast, srečo in izpolnitev življenjskih želja.

Vedno je želel projektirati velike projekte

Anton Levičar je že pred študijem gradbeništva želel projektirati velike in zahtevne objekte. V podjetju Elea iC je to priložnost dobil takoj po zaposlitvi pred desetimi leti, pozneje se je usmeril v projektiranje v predorogradnji. Je diplomirani inženir gradbeništva in v Elei iC vodja projektov v predorogradnji. To podjetje je drugo cev karavanškega predora projektiralo v BIM, pri čemer so zahteven projekt združiti v en 3D BIM-model, kjer so zbrani vsi ključni podatki o objektu in njegovih elementih. Ta model je bil osnova za koordinacijo med posameznimi projektanti, kjer so se pri projektiranju stične točke reševale sproti. Po končani gradnji pa bi lahko BIM-model služil dalje za vzdrževanja objekta.

Tovrstno projektiranje zahteva dodaten čas v fazi projektiranja, vendar je znano, da reševanje problemov na gradbišču stane neprimerljivo več. Informacijske tehnologije so povsod, gradbeništvo ni izjema. »Orodja so zelo primerna za projektiranje stavb, za projektiranje predorov pa jih je večina v beta verziji, zato je na poti do cilja potrebne veliko inovativnosti in trme,« pravi sogovornik. Uporaba informacijske tehnologije po njegovih besedah ponuja večjo natančnost pri projektiranju, hitro in bolj pregledno sledenje terminom in stroškom v času gradnje ter enostavnejše vzdrževanje objekta ali predora, ker so vsi podatki zbrani na enem mestu.

V času študija, ki ga je Anton Levičar končal leta 2008, na fakulteti ni bilo specializirane smeri, posvečene gradnji predorov, prav tako še ni bilo BIM, ki je bil tedaj tudi drugod po svetu šele v povojih. Zato je bilo treba ta znanja dodatno usvojiti v praksi.

V prvem delu študija študentje po Levičarjevih izkušnjah spoznajo vsa področja gradbene stroke, na koncu se študent specializira. Začetna širina je koristna pri sodelovanju z drugimi projektanti pri večjih projektih, ki vključujejo od temeljenja in konstrukcije do zunanje ureditve s cestami. »Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo sem pridobil zelo solidno teoretično podlago, podano je bilo razumevanje ozadja s praktičnimi primeri, ki smo jih preračunavali na roke in s posebnimi programi,« je razložil Anton Levičar, ki pri pri projektiranju uporablja predvsem zadnje, vendar je treba rezultat vedno preveriti na roke.

»Miselnost, da se s koncem študija učenje konča, tudi tukaj ne velja. Sam sem sprva natančneje spoznal statiko konstrukcij, pri čemer je bilo treba dobro spoznati programska orodja za statiko,« je povedal Levičar, ki se je usmeril v projektiranje predorov, kjer se je bilo treba veliko dodatno naučiti o geotehniki in drugih posebnostih predorogradnje. Pri tem so mu veliko pomagali sodelavci iz Slovenije kot iz partnerskega podjetja v Salzburgu. Poleg tega projekti predorov niso tipski, zato vedno zahtevajo nadgradnjo znanja. Prav tako je treba stalno spremljati nove tehnologije.

Bližnji so vedeli, da bo šel na svoje

Andrej Hercog je univerzitetni diplomirani inženir vodarstva in komunalnega inženirstva. Je ustanovitelj in direktor celjskega podjetja Vodar, ki projektira, izdeluje in montira čistilne naprave za stanovanjske objekte in industrijo. Zadnji izpit na FGG je opravil leta 2010, čez tri leta je začel svoj posel, pol leta pozneje je tudi diplomiral. Že kot študent je začel delati v podjetju Limnos, med zaposlitvijo v tem podjetju je kot popoldanski s. p. delal tudi na področju programiranja in grafičnega oblikovanja.

Nato je ustanovil svoje podjetje. »Moji bližnji večkrat pravijo, da so ves čas vedeli, da bom nekoč delal zase, čeprav tega nisem načrtoval. Želel sem delati, kar me zanima, pri čemer si lahko inovativen in lahko ves čas napreduješ,« je razložil Andrej Hercog, ki je na začetku podjetniške poti delal od noči do noči. Odkar poslovno pot usklajuje z družinsko, se njegov delovni dan začne z odhodom iz vrtca v pisarno. V delovnem času je precej razpet med sodelavce, naročnike in partnerje – gre za načrtovanje, usklajevanje, sestanke, telefonske pogovore, vožnjo. Zvečer, ko se stvari umirijo, še kaj naredi.

»Na fakulteti sem dobil ogromno strokovnih znanj,« je razložil Andrej Hercog, ki poudarja dobro osnovo, ki jo je moral za vsak posamezen projekt nadgraditi. Poleg znanj, ki jih je dobil na FGG, mu zelo prav prideta tudi znanje računalništva in smisel za praktično tehnično delo.

Vprašali smo ga še, kje je dobil poslovna znanja za ustanovitev, zagon in vodenje podjetja. Za vodenje podjetja se ni načrtno izobraževal, ampak je to prišlo sproti z izvajanjem različnih projektov. Je pa zelo zgodaj ustanovil s. p. in znanja pridobival po korakih, ne da bi se tega zares zavedal. Informacije je sproti iskal na spletu ali pri ljudeh z izkušnjami. »Res pa je, da je tega dela in informacij, ki jih potrebuješ, če vodiš malo podjetje, ogromno,« se spominja Hercog, ki se mu zdi zelo smiselno, da bi fakulteta uvedla več sodelovanja s podjetji, s čimer bi študenti dobili vpogled, kako pridobljeno strokovno znanje uporabiti v praksi ter kakšni konkretni problemi so s tem znanjem rešljivi. S tem bi lahko po njegovem mnenju izzvali več novih podjetniških idej. Lekcije iz podjetništva bi tudi prišle prav, pri čemer gradbena fakulteta ni pristojna za ta znanja in se lahko pridobijo prek drugih virov, saj vsi, ki končajo gradbeno fakulteto, nimajo želje po samostojni poti.

Kako so na novo ukrivili Zemljo

Dr. Bojana Šavriča je ameriška strokovna revija za geodezijo xyHt leta 2016 uvrstila na seznam 40 izjemnih geoprostorskih znanstvenikov, mlajših od 40 let. Na FGG je leta 2011 pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir geodezije, na Oregonski državni univerzi je pozneje naredil še doktorat. Danes dela v kalifornijskem podjetju Esri Inc, ki razvija programsko opremo za shranjevanje, analizo in prikaz prostorskih podatkov GIS. Kot je razložil, raziskuje in uvaja metode in algoritme za podporo svetovnih in lokalnih koordinatnih sistemov v programski opremi Esri. To večinoma vključuje implementacijo kartografskih projekcij, metod prehodov med posameznimi sistemi ter razvoj algoritmov za njihovo izbiro.

Posebej je predstavil projekt pri razvoju kartografske projekcije za svetovne zemljevide, pri katerem je sodeloval lani. Opozoril je na dve imeni, s katerima je sodeloval v tem projektu. Prvi je Tom Patterson, danes že upokojeni kartograf službe za nacionalne parke (National Park Service) v ZDA, drugi pa je profesor na Monash Univerzi dr. Bernhard Jenny. Lani so predstavili novo ekvivalentno zemljino kartografsko projekcijo (Equal Earth projection), ki je zbudila pozornost številnih ameriških in mednarodnih medijev. Projekcija je odgovor na neprimerno odločitev javnega šolskega sistema v Bostonu o uporabi Gall-Petersonove projekcije za šolske zemljevide sveta. Prednost nove projekcije je zakrivljena oblika, ki daje vtis dejanske oblike Zemlje, manjše deformacije kopnega in njena podobnost s slavno Robinsonovo projekcijo. Projekcijo je takoj po njeni objavi v svoje programe uvrstila tudi ameriška vesoljska agencija Nasa. Vse od takrat Nasin Goddardov inštitut za prostorske študije (NASA Goddard Institude for Space Studies) projekcijo uporabi pri mesečni objavi podatkov o temperaturnih anomalijah na zemeljskem površju.

Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je pridobil veliko več analitičnega znanja ter poznavanja izvora prostorskih podatkov in informacij kot njegovi kolegi, ki so prišli iz geografije ali drugih sorodnih ved. »To je bila tudi moja prednost pri iskanju zaposlitve. Večina strokovnjakov na področju GIS in prostorskih podatkov v ZDA prihaja ravno iz geografije, zato je bilo moje poznavanje geodezije in zajema prostorskih podatkov velika prednost,« je dejal Šavrič in dodal, da je se je moral dodatno naučiti angleščine, predvsem pri pisanju in poznavanju strokovnega izrazoslovja.

Razlogov za njegov odhod v tujino je več. Ob opravljanju raziskovalnega dela za diplomsko nalogo ga je navdušilo raziskovanje kartografskih projekcij, zato je po končanem študiju želel nadaljevati izobraževanje na tem področju. »Ravno ko sem študij končeval, je pri zaposlovanju geodetov v Sloveniji zavladalo zatišje. Takrat sem dobil povabilo somentorja moje diplomske naloge, dr. Bernharda Jennyja, da se kot mladi raziskovalec pridružim njegovi raziskovalni skupini na Oregonski državni univerzi, in ponujeno priložnost sem glede na razmere izkoristil,« je pot v ZDA razložil Bojan Šavrič.

Njegova pot v tujino se je pravzaprav začela že z diplomsko nalogo. Po končanem četrtem letniku je odšel na Erasmus študijsko izmenjavo v Švico, kjer je na Inštitutu za kartografijo in geoinformatiko tehnične univerze v Zürichu (ETH Zürich) naredil raziskavo in napisal diplomsko delo. Na povabilo somentorja Jennyja je naslednjo pomlad odšel na doktorski študij geografije v Združene države Amerike na Oregonsko državno univerzo, kjer je spomladi 2015 uspešno končal doktorski študij in kariero nadaljeval v že omenjenem podjetju Esri.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Nepremičnine
Inženirji gradbeništva, geodezije ter vodarstva in okoljskega inženirstva dobijo zaposlitev takoj po končanem študiju
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec Inženirji gradbeništva, geodezije ter vodarstva in okoljskega inženirstva dobijo zaposlitev takoj po končanem študiju 6

Objavljamo odgovore petih diplomantov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani o tem, kje in kako so se zaposlili, ko so končali študij, ter kakšno delo opravljajo

FINANCE
Nepremičnine
Večina študentov ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo dobi delo, preden diplomirajo
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec Večina študentov ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo dobi delo, preden diplomirajo

Objavljamo zgodbe treh diplomantov o tem, kako so se po končanju študija zaposlili ter kako razvijajo kariero

FINANCE
Družboslovje, kdo bo tebe ljubil?
FINANCE
Nepremičnine
Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice
OGLAS
Nepremičnine
VARNA KOŠNJA
NepremičnineFinance PR Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice (OGLAS)

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Nepremičnine
Delavci so stanje na gradbišču zajemali s 3D-skenerji, pritrjenimi na čeladah
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec Delavci so stanje na gradbišču zajemali s 3D-skenerji, pritrjenimi na čeladah

Digitalne tehnologije v gradbeno panogo vstopajo zelo počasi; gre za globalni problem, ki ni značilen le za Slovenijo; posamični digitalno podprti projekti v Sloveniji niso dovolj za optimalno vodenje večjih gradbenih projektov

FINANCE
Visoko šolstvo res potrebuje reformo – a ne v enem tednu
Finance
Rok Pikon Visoko šolstvo res potrebuje reformo – a ne v enem tednu 35

Če se podjetja že v času študija grebejo za prihodnje diplomante strojništva oziroma za programerje, medtem ko morajo diplomanti družboslovnih ved na začetku kariera pogosto opravljati dela, za katera so preveč izobraženi, potem res nima smisla, da se število razpisanih študijskih mest ne spremeni tako, da bi bolj ustrezalo potrebam na trgu.

FINANCE
Nepremičnine
BIM: kako so projektirali drugi tir
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec BIM: kako so projektirali drugi tir 1

Pri projektiranju so izdelali okoli 20 tisoč različnih dokumentov, celotna datoteka projekta zaseda 54 gigabajtov pomnilniškega prostora

FINANCE
Nepremičnine
Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice
OGLAS
Nepremičnine
VARNA KOŠNJA
NepremičnineFinance PR Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice (OGLAS)

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.