Gradbinci bolj kot na krizo opozarjajo na premalo izobraženega in izkušenega kadra Gradbinci bolj kot na krizo opozarjajo na premalo izobraženega in izkušenega kadra Slovenska gradbena podjetja bodo zaposlovala manj kot lani; kljub pesimističnim napovedim o ohlajanju gospodarstva jim naročila ne usihajo, zato še vedno iščejo nove kadre
(Intervju) Proizvajalci gradbene opreme letos ne pričakujejo razcveta, a prav hudo tudi ne bo (Intervju) Proizvajalci gradbene opreme letos ne pričakujejo razcveta, a prav hudo tudi ne bo O položaju proizvajalcev gradbene opreme na evropskem trgu smo se pogovarjali z Riccardom Viaggijem, generalnim sekretarjem Evropskega združenja za gradbeno opremo (CECE)
Danes se v Ljubljani začenja sejem Dom, razstavni prostori razgrabljeni Danes se v Ljubljani začenja sejem Dom, razstavni prostori razgrabljeni Sejem Dom je največja sejemska prireditev na Gospodarskem razstavišču, z njim ustvarijo približno petino letnih prihodkov
Prostor je za zdravje enako pomemben kot zdrava hrana Prostor je za zdravje enako pomemben kot zdrava hrana Če želimo preprečiti motnje spanja, sezonske depresije, astme ter pljučne, srčne in sladkorne bolezni, moramo bivalne, delovne in učne prostore uskladiti s človeškim bioritmom

Tri različne uspešne zgodbe, ki so se začele na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
gradbeništvo   dodaj
študenti   dodaj
izobraževanje   dodaj
Fakulteta za... dodaj
Anton Levičar dodaj
 
Čas branja: 6 min
14.01.2019  15:27
Predstavljamo tri uspešne zgodbe slovenskih inženirjev: eden je, lahko bi rekli, sam svoj gospod, saj vodi svoje podjetje, drugi pri enem izmed vodilnih slovenskih in avstrijskih projektantskih podjetij z najbolj modernimi informacijskimi rešitvami projektira zahtevne predore, tretji pa je doktoriral v ZDA in sodi med 40 najboljših geoprostorskih znanstvenikov, mlajših od 40 let
Tri različne uspešne zgodbe, ki so se začele na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo

Obveščaj me o novih člankih:  
gradbeništvo   dodaj
študenti   dodaj
izobraževanje   dodaj
Fakulteta za... dodaj
Anton Levičar dodaj

Zgodbe so povsem različne, nekaj pa imajo vendarle skupnega. Vsi trije inženirji so diplomirali na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG). To dokazuje, da je diplomantom te fakultete odprtih veliko vrat. Ko jih prestopijo, lahko razvijejo vse potenciale, ki so osnova ne le za karierno, ampak tudi za osebno rast, srečo in izpolnitev življenjskih želja.

Vedno je želel projektirati velike projekte

Anton Levičar je že pred študijem gradbeništva želel projektirati velike in zahtevne objekte. V podjetju Elea iC je to priložnost dobil takoj po zaposlitvi pred desetimi leti, pozneje se je usmeril v projektiranje v predorogradnji. Je diplomirani inženir gradbeništva in v Elei iC vodja projektov v predorogradnji. To podjetje je drugo cev karavanškega predora projektiralo v BIM, pri čemer so zahteven projekt združiti v en 3D BIM-model, kjer so zbrani vsi ključni podatki o objektu in njegovih elementih. Ta model je bil osnova za koordinacijo med posameznimi projektanti, kjer so se pri projektiranju stične točke reševale sproti. Po končani gradnji pa bi lahko BIM-model služil dalje za vzdrževanja objekta.

Tovrstno projektiranje zahteva dodaten čas v fazi projektiranja, vendar je znano, da reševanje problemov na gradbišču stane neprimerljivo več. Informacijske tehnologije so povsod, gradbeništvo ni izjema. »Orodja so zelo primerna za projektiranje stavb, za projektiranje predorov pa jih je večina v beta verziji, zato je na poti do cilja potrebne veliko inovativnosti in trme,« pravi sogovornik. Uporaba informacijske tehnologije po njegovih besedah ponuja večjo natančnost pri projektiranju, hitro in bolj pregledno sledenje terminom in stroškom v času gradnje ter enostavnejše vzdrževanje objekta ali predora, ker so vsi podatki zbrani na enem mestu.

V času študija, ki ga je Anton Levičar končal leta 2008, na fakulteti ni bilo specializirane smeri, posvečene gradnji predorov, prav tako še ni bilo BIM, ki je bil tedaj tudi drugod po svetu šele v povojih. Zato je bilo treba ta znanja dodatno usvojiti v praksi.

V prvem delu študija študentje po Levičarjevih izkušnjah spoznajo vsa področja gradbene stroke, na koncu se študent specializira. Začetna širina je koristna pri sodelovanju z drugimi projektanti pri večjih projektih, ki vključujejo od temeljenja in konstrukcije do zunanje ureditve s cestami. »Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo sem pridobil zelo solidno teoretično podlago, podano je bilo razumevanje ozadja s praktičnimi primeri, ki smo jih preračunavali na roke in s posebnimi programi,« je razložil Anton Levičar, ki pri pri projektiranju uporablja predvsem zadnje, vendar je treba rezultat vedno preveriti na roke.

»Miselnost, da se s koncem študija učenje konča, tudi tukaj ne velja. Sam sem sprva natančneje spoznal statiko konstrukcij, pri čemer je bilo treba dobro spoznati programska orodja za statiko,« je povedal Levičar, ki se je usmeril v projektiranje predorov, kjer se je bilo treba veliko dodatno naučiti o geotehniki in drugih posebnostih predorogradnje. Pri tem so mu veliko pomagali sodelavci iz Slovenije kot iz partnerskega podjetja v Salzburgu. Poleg tega projekti predorov niso tipski, zato vedno zahtevajo nadgradnjo znanja. Prav tako je treba stalno spremljati nove tehnologije.

Bližnji so vedeli, da bo šel na svoje

Andrej Hercog je univerzitetni diplomirani inženir vodarstva in komunalnega inženirstva. Je ustanovitelj in direktor celjskega podjetja Vodar, ki projektira, izdeluje in montira čistilne naprave za stanovanjske objekte in industrijo. Zadnji izpit na FGG je opravil leta 2010, čez tri leta je začel svoj posel, pol leta pozneje je tudi diplomiral. Že kot študent je začel delati v podjetju Limnos, med zaposlitvijo v tem podjetju je kot popoldanski s. p. delal tudi na področju programiranja in grafičnega oblikovanja.

Nato je ustanovil svoje podjetje. »Moji bližnji večkrat pravijo, da so ves čas vedeli, da bom nekoč delal zase, čeprav tega nisem načrtoval. Želel sem delati, kar me zanima, pri čemer si lahko inovativen in lahko ves čas napreduješ,« je razložil Andrej Hercog, ki je na začetku podjetniške poti delal od noči do noči. Odkar poslovno pot usklajuje z družinsko, se njegov delovni dan začne z odhodom iz vrtca v pisarno. V delovnem času je precej razpet med sodelavce, naročnike in partnerje – gre za načrtovanje, usklajevanje, sestanke, telefonske pogovore, vožnjo. Zvečer, ko se stvari umirijo, še kaj naredi.

»Na fakulteti sem dobil ogromno strokovnih znanj,« je razložil Andrej Hercog, ki poudarja dobro osnovo, ki jo je moral za vsak posamezen projekt nadgraditi. Poleg znanj, ki jih je dobil na FGG, mu zelo prav prideta tudi znanje računalništva in smisel za praktično tehnično delo.

Vprašali smo ga še, kje je dobil poslovna znanja za ustanovitev, zagon in vodenje podjetja. Za vodenje podjetja se ni načrtno izobraževal, ampak je to prišlo sproti z izvajanjem različnih projektov. Je pa zelo zgodaj ustanovil s. p. in znanja pridobival po korakih, ne da bi se tega zares zavedal. Informacije je sproti iskal na spletu ali pri ljudeh z izkušnjami. »Res pa je, da je tega dela in informacij, ki jih potrebuješ, če vodiš malo podjetje, ogromno,« se spominja Hercog, ki se mu zdi zelo smiselno, da bi fakulteta uvedla več sodelovanja s podjetji, s čimer bi študenti dobili vpogled, kako pridobljeno strokovno znanje uporabiti v praksi ter kakšni konkretni problemi so s tem znanjem rešljivi. S tem bi lahko po njegovem mnenju izzvali več novih podjetniških idej. Lekcije iz podjetništva bi tudi prišle prav, pri čemer gradbena fakulteta ni pristojna za ta znanja in se lahko pridobijo prek drugih virov, saj vsi, ki končajo gradbeno fakulteto, nimajo želje po samostojni poti.

Kako so na novo ukrivili Zemljo

Dr. Bojana Šavriča je ameriška strokovna revija za geodezijo xyHt leta 2016 uvrstila na seznam 40 izjemnih geoprostorskih znanstvenikov, mlajših od 40 let. Na FGG je leta 2011 pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir geodezije, na Oregonski državni univerzi je pozneje naredil še doktorat. Danes dela v kalifornijskem podjetju Esri Inc, ki razvija programsko opremo za shranjevanje, analizo in prikaz prostorskih podatkov GIS. Kot je razložil, raziskuje in uvaja metode in algoritme za podporo svetovnih in lokalnih koordinatnih sistemov v programski opremi Esri. To večinoma vključuje implementacijo kartografskih projekcij, metod prehodov med posameznimi sistemi ter razvoj algoritmov za njihovo izbiro.

Posebej je predstavil projekt pri razvoju kartografske projekcije za svetovne zemljevide, pri katerem je sodeloval lani. Opozoril je na dve imeni, s katerima je sodeloval v tem projektu. Prvi je Tom Patterson, danes že upokojeni kartograf službe za nacionalne parke (National Park Service) v ZDA, drugi pa je profesor na Monash Univerzi dr. Bernhard Jenny. Lani so predstavili novo ekvivalentno zemljino kartografsko projekcijo (Equal Earth projection), ki je zbudila pozornost številnih ameriških in mednarodnih medijev. Projekcija je odgovor na neprimerno odločitev javnega šolskega sistema v Bostonu o uporabi Gall-Petersonove projekcije za šolske zemljevide sveta. Prednost nove projekcije je zakrivljena oblika, ki daje vtis dejanske oblike Zemlje, manjše deformacije kopnega in njena podobnost s slavno Robinsonovo projekcijo. Projekcijo je takoj po njeni objavi v svoje programe uvrstila tudi ameriška vesoljska agencija Nasa. Vse od takrat Nasin Goddardov inštitut za prostorske študije (NASA Goddard Institude for Space Studies) projekcijo uporabi pri mesečni objavi podatkov o temperaturnih anomalijah na zemeljskem površju.

Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je pridobil veliko več analitičnega znanja ter poznavanja izvora prostorskih podatkov in informacij kot njegovi kolegi, ki so prišli iz geografije ali drugih sorodnih ved. »To je bila tudi moja prednost pri iskanju zaposlitve. Večina strokovnjakov na področju GIS in prostorskih podatkov v ZDA prihaja ravno iz geografije, zato je bilo moje poznavanje geodezije in zajema prostorskih podatkov velika prednost,« je dejal Šavrič in dodal, da je se je moral dodatno naučiti angleščine, predvsem pri pisanju in poznavanju strokovnega izrazoslovja.

Razlogov za njegov odhod v tujino je več. Ob opravljanju raziskovalnega dela za diplomsko nalogo ga je navdušilo raziskovanje kartografskih projekcij, zato je po končanem študiju želel nadaljevati izobraževanje na tem področju. »Ravno ko sem študij končeval, je pri zaposlovanju geodetov v Sloveniji zavladalo zatišje. Takrat sem dobil povabilo somentorja moje diplomske naloge, dr. Bernharda Jennyja, da se kot mladi raziskovalec pridružim njegovi raziskovalni skupini na Oregonski državni univerzi, in ponujeno priložnost sem glede na razmere izkoristil,« je pot v ZDA razložil Bojan Šavrič.

Njegova pot v tujino se je pravzaprav začela že z diplomsko nalogo. Po končanem četrtem letniku je odšel na Erasmus študijsko izmenjavo v Švico, kjer je na Inštitutu za kartografijo in geoinformatiko tehnične univerze v Zürichu (ETH Zürich) naredil raziskavo in napisal diplomsko delo. Na povabilo somentorja Jennyja je naslednjo pomlad odšel na doktorski študij geografije v Združene države Amerike na Oregonsko državno univerzo, kjer je spomladi 2015 uspešno končal doktorski študij in kariero nadaljeval v že omenjenem podjetju Esri.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Kam se bodo letos zapičili gradbeni, geodetski in stanovanjski inšpektorji

Vlada je izdala strateške usmeritve in prioritete za inšpektorate – število pregledov gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije...

GRADBENIŠTVO
Danes se v Ljubljani začenja sejem Dom, razstavni prostori razgrabljeni

Sejem Dom je največja sejemska prireditev na Gospodarskem razstavišču, z njim ustvarijo približno petino letnih prihodkov

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Brez urejenih evidenc davka na nepremičnine ne bomo nikdar sprejeli 31

Usoda novega zakona o obdavčenju nepremičnin bo odvisna od nepremičninskih evidenc, vendar za zdaj nič ne kaže, da bi bila ta tema ena...

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija Gradbinci bolj kot na krizo opozarjajo na premalo izobraženega in izkušenega kadra 8

Slovenska gradbena podjetja bodo zaposlovala manj kot lani; kljub pesimističnim napovedim o ohlajanju gospodarstva jim naročila ne...

OGLAS
GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Prostor je za zdravje enako pomemben kot zdrava hrana

Če želimo preprečiti motnje spanja, sezonske depresije, astme ter pljučne, srčne in sladkorne bolezni, moramo bivalne, delovne in...

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki (Intervju) Proizvajalci gradbene opreme letos ne pričakujejo razcveta, a prav hudo tudi ne bo

O položaju proizvajalcev gradbene opreme na evropskem trgu smo se pogovarjali z Riccardom Viaggijem, generalnim sekretarjem Evropskega...