Maja Golubovič je trenutno vodja gradbišča na Švedskem, kjer Pomgrad gradi 94 stanovanj. Kot sama pravi, je vez med gradbiščem in investitorjem ter projektanti in nadzorniki, poleg tega med iskanjem prave poti iz labirinta novih predpisov v neznanem okolju načrtuje in analizira roke, stroške in izvedbo.
Nominacija za naziv inženirka leta ji pomeni veliko priznanje, da dela dobro. Obenem ceni, da delodajalec prepoznava njen prispevek k projektom, pri katerih sodeluje, in ji daje dodatno motivacijo pri delu. Na drugi strani nominacijo sprejema kot odgovornost ambasadorke inženirskega poklica.
Želela je postati veterinarka
Vendar je bila njena pot do vodje gradbišča daleč na severu dolga. Otroška želja, da bi postala veterinarka, se ji ni uresničila. O gradbeništvu ni razmišljala do sredine gimnazije, ko je ljubezen do živali klecnila pred odporom do biologije in medicine. Pot do naziva gradbeni inženir so tlakovali osnovnošolski rezultati testiranj sposobnosti, svetovalna služba in Zoisova štipendija.
»Po vseh nasvetih je bil študij gradbeništva moja prva izbira,« pravi Maja, ki je je študij gradbeništva na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) končala leta 2011.
Na fakulteti je morala zelo spremeniti svoj način razmišljanja in sprejemanje novih snovi. »V srednji šoli sem le obiskovala pouk in redno opravila domače naloge, na fakulteti pa je bilo treba biti na predavanjih, doma pa veliko študirati, računati in risati. Če sem zamudila sklop vaj s povsem novo snovjo, jo je bilo zelo težko nadoknaditi,« se Maja spominja prehoda, pri čemer poudarja poletje na domačem balkonu, kjer je pred izpitom reševala neskončno osnovnih statičnih problemov.
Nove naloge, večja odgovornost
Že med študijem je opravljala obvezno študijsko prakso na gradbišču objektov za proizvodnjo bioplina, kjer je najprej spremljala dobavo in porabo gradbenih materialov, prevozov, strojnih ur. Med študentskim delom je sprejemala večje obveznosti in odgovornosti. Zaposlila se je še pred opravljeno diplomo, takoj ko ji je prenehal status absolventa.
Najprej je bila pomočnica vodje gradbišča, njene naloge so postajale vse bolj odgovorne. Administrativnim obveznostim so se pridružila stalna usklajevanja z nadzorniki, investitorjem, projektanti in podizvajalci. Hkrati je morala načrtovati in analizirati porabo virov, stroške in roke.
Postajala je bolj samoiniciativna in samostojna. Po zahtevanih letih delovne prakse je opravila strokovni izpit za odgovorno vodenje posameznih del, po tem je nekaj let delala kot odgovorni vodja posameznih del, zato je bila večino časa na gradbišču odgovorna oseba. Pozneje je opravila še strokovni izpit za odgovorno vodenje del in nadzor.
Delovnik je zelo daleč od zamišljenega
»Moj delovni dan pomeni stalno prilagajanje novim situacijam, uspešno krmarjenje med stroškovno in rokovno optimalno izvedbo,« pravi Maja Golubovič, ki mora na gradbišču razmišljati o veliko stvareh naenkrat. Vsako jutro sicer pričakuje, da se bo dan začel umirjeno s kratkim pregledom e-pošte, kavico in jutranjim pogovorom s sodelavcema. »Vendar je treba že pred vklopom računalnika velikokrat rešiti kak detajl, ki ga na gradbišču ni mogoče izvesti tako, kot predvideva projekt. Rešitev je treba uskladiti z naročnikom in projektanti, pri čemer drugih del pred končanjem predhodnega ni mogoče nadaljevati,« poskuša Maja Golubovič približati hektiko gradbeniškega vsakdanjika.
Vsaka sprememba pomeni spremembo dobave potrebnega materiala, preračune razlik, vse to pa je treba uskladiti z dobavitelji in investitorjem. Ob vseh spremembah morajo opravila na gradbiščih potekati nemoteno, pri čemer je usklajevanje operacij zaradi nepoznavanja jezika bolj zahtevno kot v Sloveniji.
Vsak dan mora pregledati in naročiti materiale, ki jih potrebujejo kratkoročno, rešiti in uskladiti izvedbo detajlov, spremljati in analizirati izvedbo. Delovni dan se ponavadi v večernih urah konča z načrtovanjem prihajajočih opravil.