Ta in podobni dogodki, s katerimi slovenskim dijakom približajo poklice, povezane z gradbeništvom, so za Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo (FGG) še posebno pomembni, saj se na njihove študijske programe zaradi precej negativnega slovesa, ki zaradi minulih dogodkov spremlja slovensko gradbeništvo, vpisuje manj študentov, kot je razpisanih mest.
Upad oziroma zelo majhno zanimanje za njihove izobraževalne programe je neupravičeno, saj so diplomantom vseh njihovih študijskih programov danes široko odprta vrata tako v Sloveniji kot v tujini. Njihova znanja in karierne priložnosti so povsem enaki, kot jih imajo kolegi, ki diplomirajo na drugih naravoslovnih in tehničnih fakultetah.
Informatika spreminja delovne procese
Poleg zelo širokih možnosti za zaposlitev in kariernih možnosti predstavniki fakultete poudarjajo, da se gradbena panoga zelo spreminja. Dijaki so v prostorih fakultete večkrat slišali, da nove tehnologije, podprte z informacijskimi sistemi, zelo hitro izpodrivajo klasične pristope, predvsem pri snovanju in projektiranju gradbenih investicij. Tako informatika iz leta v leto pridobivava vse pomembnejšo vlogo v njihovih izobraževalnih programih, ki jih lahko dopolnjujejo s študijem na drugih fakultetah v tujini.
V projektiranju na področju gradbeništva postaja vse bolj uveljavljen BIM (Building information modeling). S tem pristopom, ki bo v prihodnjih letih povsem spremenil delovne procese v gradbeništvu, lahko arhitekti in projektanti že vnaprej predvidijo in odpravijo zaplete na gradbišču, precej bolj jasni so stroški in tudi časovnice posameznih operativnih gradbenih faz. Tako delo gradbenega inženirja ni omejeno le za risalno desko ali med betonskimi bloki gradbišč, ampak gre za analitičen pristop s profesionalnimi računalniškimi aplikacijami, ki nadgrajujejo osnovne programe za izdelavo gradbenih načrtov.
Interaktivnost, droni in aqualibrium
Dijaki so si tako v petek in v soboto ogledali in preizkusili interaktivni peskovnik z obogateno resničnostjo in sodobne geodetske instrumente, kot sta tahimeter z GNSS anteno in skener, ki sta danes najbolj uporabljani orodji pri geodetskih operacijah. Z nivelirjem so izmerili višinsko razliko med dvema latama. Ogledali so si tudi izdelavo navideznega 3D-modela, s katerim lahko tloris objekta prikažemo v tehnologiji obogatene resničnosti.
Aqualibrium je sistem sestavljenih cevi. Prek njega so dijaki zagotovili enakomerno oskrbo z vodo med tremi izbranimi točkami na mreži, s čimer so zgradili cevovodno omrežje.
Pokazali so jim tudi vodogradbene laboratorije, delo okoljskega inženirja pa je predstavil Marjan Gorjup, ki v Petrolu modelira in optimizira vodovodne sisteme.