Aktualne velike rasti vrednosti gradbenih del so primerna priložnost, da po nekaj mesecih spet odpremo več dilem, ki jih te rasti prinašajo. Če jim sledijo zelo globoki upadi, se bodo slovenski gradbinci spet znašli pred zelo velikimi težavami.
Vendar najprej poglejmo številke. Vrednost v Sloveniji opravljenih gradbenih del je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije lani za slabo petino, natančno za 19,9 odstotka, višja kot leta 2017. Lanska rast omenjenih del je bila za 2,2 odstotne točke večja od predlanske. Vrednost gradbenih del na stavbah se je na letni ravni povišala za 17 odstotkov, na gradbenih inženirskih objektih pa za 21,2 odstotka.
Vrednost del je bila na letni ravni višja tudi decembra, in sicer na račun gradbenih inženirskih objektov. Vrednost decembra opravljenih gradbenih del je bila skupno višja za 5,9 odstotka, pri čemer je bila na stavbah nižja za 5,5 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa je bila višja za 10,9 odstotka.
Vrednost decembra opravljenih gradbenih del je bila za 12,3 odstotka višja od povprečja za leto 2015. Vrednost del na stavbah je bila od tega povprečja višja za 41 odstotkov, vrednost del na gradbenih inženirskih objektih pa za 3,4 odstotka.
Se pa je po dveh zaporednih mesecih rasti vrednost gradbenih del decembra na mesečni ravni znižala. V primerjavi z novembrom je upadla za 12,4 odstotka. Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah je bila nižja za 9,4 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 13,3 odstotka. Vendar gre to pripisati nižjim temperaturam, ki upočasnijo gradbena dela, in decembrskim praznikom.
Vse cveti, vendar le na prvi pogled
Na prvi pogled kaže, da slovenskim gradbincem rastejo rožice, vendar ti opozarjajo, da takšne rasti niso vzdržne. Gre namreč za zelo finančno in delovno intenzivno panogo, ki zahteva velika vlaganja v osnovno opremo. To mogoče najbolje razlaga direktor podjetja GIC Gradnje Ivan Cajzek: »Če lahko betonarna proizvede 30 kubičnih metrov betona na uro, jih ne more proizvesti 40 ali 50 kubičnih metrov. Za zadovoljitev večjih potreb oziroma povpraševanja je treba zgraditi novo, kar pa za seboj potegne zelo visoke stroške. In če se v letu, ko je nova betonarna zgrajena, naročila zelo zmanjšajo, lastnik tega bremena finančno ne more zdržati.«
Povsem enako je z drugo opremo in gradbeno mehanizacijo, ki jo gradbinec nabavi zaradi kratkotrajnega povečanja povpraševanja. Če se obseg gradbenih del skrči, mu stroji stojijo, prihodka ni, finančni dolgovi pa kljub vsemu ostanejo. Ob stabilnih naročilih in obsegu del pa lahko podjetja leta vnaprej načrtujejo vlaganja v hale, opremo in gradbeno mehanizacijo, prav tako lahko začnejo voditi dolgoročno kadrovsko politiko.
Država naj deluje proticiklično
Slovenska gradbena podjetja in njihove institucije si prizadevajo, da bi država končno že sprejela program, v katerem bi delovala proticiklično. Ko je konjunktura visoka, naj zmanjša obseg svojih projektov, ko se stanje na trgu ohladi, naj zažene več projektov. Tako na primer delujejo v Avstriji, kjer se letni obseg gradbenih del oziroma njihova vrednost spreminja za manj kot pet odstotkov. »Pri nas pa država deluje ciklično. Ko je trg zelo ogret, še sama zažene več projektov, ko se trg ohladi, ustavi dela tudi država,« pravi Cajzek, ki pa vendarle ugotavlja, da so se pogajanja z državo o tem začela, in v prihodnjih letih pričakuje dogovor ter za gradbeništvo ugodne ukrepe.
Letos brez večjih pretresov
V letu 2019 v podjetju GIC Gradnje ne pričakujejo večjih pretresov niti za svoje podjetje niti za gradbeništvo v celoti. Tako Ivan Cajzek napoveduje, da bo vrednost gradbenih del konec tega leta približno enaka, kot je bila lani, mogoče lahko zraste za največ pet odstotkov, kar bi bilo zelo dobrodošlo.
So se pa lani zaradi zelo povečanega povpraševanja zvišale cene materialov. Te so se po ocenah zvišale za pet do osem odstotkov. Približno enako je s cenami, ki jih večjim gradbenim podjetjem postavljajo podizvajalci.
Glede cene dela pa si Ivan Cajzek želi, da bi lahko delavcem dvignili plače. Slovenija namreč leži na pol poti med balkanskimi državami, od koder prihaja velika večina delavcev, in zahodnimi državami, kjer so plače gradbenih delavcev precej višje kot pri nas. »Zato se nam dogaja, da delavci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije v Sloveniji delajo nekaj mesecev, nato pa zaradi boljših ponudb odidejo v tujino. Zato moramo stalno iskati nove ljudi,« je ob koncu še povedal Ivan Cajzek.