Dve, največ tri ure na dan. Sem v povprečju?
Raziskave so pokazale, da sodoben človek preživi 90 odstotkov časa v notranjosti. Na ves glas govorimo, koliko časa namenimo rekreaciji, kako se zdravo prehranjujemo, sodobna tehnologija nam meri korake, utrip in še marsikaj. Vse za boljše zdravje. Omenjene raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih letih, pa vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih prinaša sedenje v zaprtih prostorih.
Kateri so ti vplivi?
Omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe slabo vplivata na razpoloženje, spanje in učinkovitost. V nezdravih zaprtih prostorih trpi dihalni sistem. Slab zrak v zaprtih prostorih draži oči, nos in grlo, človeka boli glava, postane vrtoglav in izčrpan.
Kaj to pomeni dolgoročno?
Razvijejo se bolezni dihal, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in srčne bolezni. Ljudje, ki živijo v vlažnem stanovanju ali stanovanju s plesnijo, imajo 40 odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo. Kar 2,2 milijona Evropejcev ima zaradi neprimernih bivalnih razmer astmo.
Kako lahko izboljšamo zrak s klasičnim prezračevanjem?
Dovolj je že, da dvakrat ali trikrat na dan za nekaj minut odpremo okna v prostoru, da se zrak na hitro izmenja. Pri tem se pohištvo in stene ne ohladijo in ni toplotnih izgub. Na trgu so na voljo okna, ki se avtomatsko odpirajo in zapirajo za potrebe zračenja.
Na drugi strani je svetloba. Veliko je temačnih prostorov brez dovolj dnevne svetlobe.
Ta je fiziološko in psihološko pomembna za človekovo zdravje, je učinkovit antidepresiv. Kanadska študija izpred treh let je pokazala, da je svetlobna terapija pri zdravljenju nesezonske depresije precej bolj učinkovita od tablet. Učenci so na preizkusih znanja v svetlih prostorih dosegli 15 odstotkov boljše rezultate. To pokaže, kako pomembna je naravna svetloba v zaprtih prostorih doma in v službi. Pri tem ne pozabimo na otroške sobe, saj otroci preživijo veliko časa v njih.
Kaj moramo vedeti, ko govorimo o osvetljevanju in fiziološki potrebi po svetlobi?
Za vidni sistem potrebujemo mnogo manj svetlobe, kot je potrebujemo za normalno delujoč cirkadiani ritem. Običajne ravni osvetlitve v zaprtih prostorih, ki so med 300 in 500 luksi, zadostujejo za večino vidnih nalog, vendar pa prevečkrat ne zadostujejo za stabilno delovanje naše notranje biološke ure.
Kaj potrebujemo čez dan in noč?
Za kakovostno spanje potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in teme ponoči. Pomembnost ciklov svetlobe in teme pri spodbujanju dobre kakovosti spanja je tudi znanstveno potrjena. Dnevna svetloba je glavna iztočnica, ki jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in budnosti. Za to pa morajo biti stavbe pravilno načrtovane.
Kako?
Kot to določajo potrebe človeka.
Se pravi, da morajo imeti velika okna z ustreznimi senčili, ki ponoči ne prepuščajo svetlobe?
To je v skladu s 24-urnim dnevno-nočnim ritmom, dodati pa je treba še nekaj. V cirkadiani hiši ljudje živijo v sožitju z naravo. Prilagaja se spremenljivim dnevnim in sezonskim razmeram ter ščiti pred škodljivimi snovmi.
Če vas prav razumem, je počutje oziroma zdravje zelo odvisno od kakovostnega prostora, kjer delamo in bivamo. Kaj je pri tem najpomembnejše?
Zavedajmo se svoje okolice in ukrepajmo tako, da bo življenje v zaprtih prostorih čim bolj zdravo, srečno in produktivno. Kajti ne gre le za zdravje posameznikov, v primeru zdravljenj in zmanjšanja produktivnosti pomeni tudi visoke stroške za družbo. Nekateri ukrepi so lahko zelo preprosti, drugi pa zahtevajo več predanosti in denarja, a o čisto vseh se splača razmisliti.
