Po raziskavah, ki jo je opravila kadrovska družba Manpower, so zaposlitvene namere slovenskih delodajalcev za drugo četrtletje najšibkejše v zadnjih dveh letih. Upad rasti zaposlovanja se kaže v različnih sektorjih, najbolj pa je viden prav v gradbeni panogi. V vsaj dveh slovenskih gradbenih podjetjih še iščejo kvalificirane kadre in bodo zaposlovali tudi letos.
Medtem ko skupna neto napoved zaposlovanja znaša plus deset odstotkov, kar je sedem odstotnih točk manj kot v prejšnjem četrtletju, je v gradbeništvu napoved plus štiri odstotke. Šibkejši sta le še napovedi v oskrbi z elektriko, vodo in plinom (plus tri odstotke) ter rudarstvu (nič odstotkov).
Kljub pesimizmu bodo še zaposlovali
Gradbeno podjetje GIC Gradnje zaposluje 98 delavcev, v vsej njihovi skupini, v kateri so še Trik kamenine, IPI in Sončni dom, pa je zaposlenih več kot 240 ljudi. Letos so v skupini zaposlili deset novih delavcev, prav toliko jih bodo na novo potrebovali do konca tega leta, pri čemer najbolj potrebujejo izkušene kadre na gradbišču, in sicer delovodje in vodje gradbišč.
»Nujno potrebujemo nove kadre. Povpraševanje po gradbenih delih se še povečuje, na drugi strani je kar precej upokojitev,« nam je odgovoril direktor podjetja Ivan Cajzek in dodal, da bodo zaposlovali skladno s potrebami, pri čemer pazijo, da pridobivajo kadre z ustreznimi znanji in izkušnjami.
V skupini Pomgrad, kjer je 830 zaposlenih, so letos zaposlili pet novih delavcev, potrebujejo pa približno toliko ljudi kot lani. Najpogosteje iščejo delavce s srednjo poklicno ali strokovno izobrazbo. V to skupino sodijo zidarji, tesarji, strojniki gradbene mehanizacije, mehatroniki, oblikovalci kovin, asfalterji in delovodje.
»Kljub stalnemu napovedovanju nove finančne krize je povpraševanje zasebnega sektorja boljše od pričakovanega, povpraševanje po gradnji javnih objektov pa bo bolj intenzivno v drugi polovici leta,« razlaga Alenka Samec, vodja splošnega in kadrovskega oddelka v Pomgradu. Sogovornica svari pred morebitnim upadom vrednosti gradbenih del, ki bi zmanjšal potrebe po delavcih in s tem tudi po novih delovnih mestih.
Mladi se gradbeništvu izogibajo
V gradbeništvu, v katerem je okoli 55 tisoč zaposlenih, že nekaj let opozarjajo na zelo skrb zbujajoč skromen vpis tako v strokovne srednje šole kot tudi na gradbeni fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Letno se na obe visokošolski izobraževalni ustanovi vpiše odločno premalo študentov, kot bi jih potrebovala slovenska gradbena operativa. Razmere so še posebej žgoče zato, ker so se izkušeni gradbeni inženirji ob zadnji gradbeni krizi, ki je v stečaj spravila velika slovenska gradbena podjetja, razpršili po različnih majhnih družbah. Njihovo znanje in izkušnje so se razgubili, mladih je vse manj, zato gradbinci že kar nekaj časa svarijo pred precej problematičnim generacijskim razhajanjem, saj starejši nimajo oziroma kmalu ne bodo imeli komu prenašati izkušenj, ki so v praksi nujne.
Na drugi strani ima gradbeništvo prav zaradi omenjenih propadov gradbenih podjetij, ki so se zgodili tudi zaradi povsem napačnih poslovnih usmeritev in domačijskega dogovarjanja, zelo slab ugled. Prav tako velja za zelo konservativno in anahrono panogo, v kateri se kljub novim informacijskim tehnologijam ni veliko spremenilo. To dodatno odvrača ambiciozne dijake. Zato obe fakulteti in gradbena podjetja računajo na razmah digitalizacije v gradbeništvu. Predvsem BIM v projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objektov prinaša povsem nove procese.
Drugače po Manpowerjevi raziskavi 15 odstotkov delodajalcev načrtuje rast zaposlovanja, dva odstotka upad, 82 odstotkov pa sprememb v zaposlitveni sestavi ne predvideva.
