Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Kako se lotiti obnove fasadnih površin?

Ker se škodljivim vplivom atmosfere in okolice ne moremo izogniti, se prej ko slej začnejo pojavljati vidna znamenja poškodb in propadanja premaza
Avtor
23.04.2019 00:00
Čas branja: 2 min

Na fasadah se zaradi škodljivih vplivov atmosfere in okolice prej ko slej začnejo pojavljati znamenja poškodb in propadanja premaza. Obnova je nujna, če želimo ustaviti propadanje premaza in pozneje tudi osnovnih gradnikov zgradbe. Premaz, ki ga za to uporabimo, mora biti cenovno dostopen, primeren za vse vrste starih ometov, toplotnoizolacijskih sistemov in barv, hkrati pa mora zagotavljati kakovostno in dolgotrajno zaščito fasadnih površin.

Zunanji vplivi skrajšujejo življenjsko dobo fasadnih površin

Premazi za fasadne površine imajo dvojno vlogo. Na eni strani morajo omogočati kakovostno funkcionalno zaščito, na drugi pa je izjemno pomemben njihov vpliv na videz objekta.

Fasadne površine so obdelane z različnimi zaščitno-dekorativnimi premazi. To so lahko mineralni zaključni ometi, disperzijski zaključni ometi ali pa tankoslojne fasadne barve. Poškodbe, ki se s časom začnejo pojavljati na vseh teh premazih (razpoke, luščenje, kredanje, bledenje...), so predvsem posledica škodljivih atmosferskih vplivov (UV-sevanje, vlaga, veter, neurja …) ter onesnaženosti zraka na urbanih in industrijskih območjih s trdnimi delci umazanije, ogljikovim dioksidom, žveplovim dioksidom in dušikovimi oksidi.

Poškodbe premaza lahko nastanejo tudi zaradi konstrukcijskih napak, nepravilne vgradnje premaza, izbora neprimernega premaza in zaradi svetlobno neobstojnih odtenkov. Na fasadi se zaradi vlage, slabo osončene površine in drugih dejavnikov lahko pojavijo tudi plesni in alge.

S pravočasno obnovo preprečimo nadaljnje propadanje

Ker se škodljivim vplivom atmosfere in okolice ne moremo izogniti, se prej ko slej začnejo pojavljati vidna znamenja poškodb in propadanja premaza. Obnova je neizogibna, saj zanemarjanje te težave na koncu pripelje do stopnjevanja propadanja, najprej samega premaza, pozneje pa tudi osnovnih gradnikov zgradbe.


Avtorica članka je mag. Cirila Colnar Mikeln, univ. dipl. inž. kem.