»Z dnevom odprtih vrat želimo mladim neobremenjeno in sproščeno približati gradbeniško, geodetsko in vodarsko stroko ter poklice in področja delovanja, ki iz njih izhajajo,« je povedal prof. dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. »Marsikdo ne ve, da naši diplomanti pridobijo znanja tudi za prilagajanje na podnebne spremembe, računalniško modeliranje objektov, zagotavljanje potresne in poplavne varnosti, ravnanje z odpadki, oskrbo s pitno vodo, satelitsko navigacijo ali snovanje in urejanje naselij – in še marsikaj drugega,« še dodaja.
Diplomanti se lahko zaposlijo praktično povsod
Vodstvo in zaposleni na fakulteti, ki letos praznuje stoletnico delovanja, v tem času pa so izobrazili več kot osem tisoč kompetentnih gradbenih inženirjev, gradbeništva ne vidijo kot dejavnost, ki bi bila namenjena sama sebi. »Nobena druga inženirska panoga ni tako vpeta v okolje, ki nas obdaja. Gradbeniki sodelujejo pri odločanju, kakšno rabo umestiti v izbrani prostor, objekte zgradijo in jih v vsej življenjski dobi tudi upravljajo, vzdržujejo in končno razgradijo,« razlaga Matjaž Mikoš. Zato tudi poudarja, da morajo imeti inženirji gradbeništva veliko naravoslovnega in tehničnega znanja, obenem pa morajo razumeti tudi pravne predpise, ekonomske zakonitosti ter morajo znati predvideti, kako bodo objekti vplivali na ožjo in širšo skupnost.
Možnosti zaposlitve gradbenih inženirjev so zaradi tega zelo široke. Lahko stopijo na samostojno poslovno pot, se zaposlijo v slovenskih in tujih projektantskih podjetjih, inštitutih, državnih ustanovah, gradbenih in geodetskih družbah, zaželeni so tudi v mnogih drugih gospodarskih panogah. Diplomante ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) lahko srečamo po vsem svetu. Eden izmed diplomantov fakultete je bil denimo imenovan za enega izmed 40 izjemnih geoprostorskih znanstvenikov in v ameriški informacijski družbi razvija programsko opremo za shranjevanje, analizo in prikaz prostorskih podatkov GIS.
Od potresov do navidezne resničnosti v gradbeništvu
Dijaki, ki jih zanima gradbeništvo, so na dnevu odprtih vrat s pomočjo potresne mize iskali gradbene rešitve za večjo potresno varnost stavb, se seznanili z zakonitostmi gradnje mostov ter sestavljali in preizkušali modele mostičkov. Izvedeli so tudi, kdaj postaviti nesemaforizirano križišče, kdaj krožno križišče in kdaj se odločiti za semaforizacijo križišča. Spoznali so še postopek ustvarjanja digitalnega modela zgradbe, po katerem so se sprehodili s pomočjo VR-očal.
Kako zasnovati sosesko in kaj je AR-peskovnik
Tudi geodeti, ki prav tako študirajo na FGG, imajo zelo zanimivo delo. Dijaki so ga spoznavali tako, da so skupaj z mentorji zasnovali manjšo stanovanjsko sosesko. Ob tem so se med drugim spoznali z osnovno organizacijo prostora, pomenom orientacije objektov glede na stran neba in s hierarhijo cest. Veliko zanimanja je pritegnil tudi prav poseben peskovnik z obogateno resničnostjo, ki omogoča simulacijo dežja in površinskega razlivanja. Predstavili so jim še letalnik (dron), pravila in načine letenja, postopek modeliranja posnetkov, pridobljenih s pomočjo letalnika, ter izdelke v digitalni in fizični obliki (3D-tisk).
Delo vodarja so dijaki spoznali prek kviza in zanimivih predstavitev
Dijaki so se seznanili tudi z raznolikim delom vodarja in s kvizom preverili svoje znanje o številnih vodarskih tematikah, kot so nastanek poplav, čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki in delovanje morja. Z uporabo različnih cevk in spojk so se preizkusili v gradnji cevovodnega omrežja, pri čemer so morali biti pozorni na to, da so zagotovili enakomerno oskrbo z vodo med tremi izbranimi točkami v mreži.