»Živimo v dobi prostorskih informacij, večina podatkov vsebuje prostorsko komponento. To pomeni, da je podatek vezan na določeno lokacijo v prostoru. Moja naloga je strankam pomagati te podatke zajeti, hraniti, vizualizirati in razumeti. Šele ko jih ovrednotimo, postavimo v kontekst in primerjamo z drugimi podatki, dobijo pravo vrednost in pomagajo pri poslovnih procesih in odločitvah,« pravi Nejc Dougan, ki je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG) končal študij geodezije in geoinformatike.
Znanje s FGG za vsakodnevne potrebe slehernika
Tako rekoč vsaka organizacija in tudi vsak človek vsak dan uporablja storitve in aplikacije, ki so zgrajene na podlagi znanj, ki jih lahko dobimo na FGG. Dougan kot primer navaja aplikacijo za zmenke Tinder, ki nam pokaže kandidate, ki so v naši bližini.
Da ta aplikacija deluje, moramo najprej definirati koordinatni sistem, nato v Zemljino orbito utirimo kopico GPS-satelitov, ki oddajajo signale, na podlagi katerih lahko natančno izračunamo naše koordinate in koordinate potencialnega zmenka. »Neverjetno, koliko truda smo vložili za en zmenek, kajne? Podobno je tudi pri drugih aplikacijah, na primer pri spletnih zemljevidih, navigaciji, dostavi hrane, logistiki in drugih,« pravi Dougan in dodaja, da vse te storitve in tehnologije slonijo na znanjih, ki se jih da pridobiti na FGG.
Aktivnost med študijem se bogato poplača
Ker je bil njegov študij povezan z računalništvom in informatiko, je izbirne predmete poslušal tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko. »Študentom je tako omogočeno, da prilagajajo svoj profil izobrazbe svojim interesom,« pravi sogovornik. Študentom priporoča, naj bodo aktivni že med študijem – sam je bil, denimo, zelo dejaven v Društvu študentov geodezije, kjer so izvedli več raziskovalnih projektov ter izdelali brezpilotni letalnik za zajem prostorskih podatkov.
»Aktivnosti med študijem so tako meni kot kolegom odprle vrata do prvih zaposlitev,« pravi Dougan in dodaja, da je na področju geoinformatike povpraševanje po kadrih zelo veliko, tako da jih celo primanjkuje. »Pri grajenju kariere moraš delodajalcu poleg strokovnega znanja pokazati proaktivnost in interdisciplinarnost, moraš biti radoveden, pri razmišljanju pa kritičen,« še pravi sogovornik, ki je kot magister inženir geodezije in geoinformatike zaposlen v podjetju Flycom Technologies, kjer se ukvarjajo z razvojem in raziskavami na področju prostorskih informacijskih sistemov in obdelave prostorskih podatkov. »Narava mojega dela je vsakodnevno reševanje različnih tehničnih izzivov in problemov. Nikoli ni dolgčas, vsak dan je kaj novega, občutek ob uspešno rešenem problemu pa je vrhunski.«
Od ribogojnic do hidroelektrarn
»Če si želite razgiban delovnik, veliko izzivov, delo na terenu in v pisarni, sta izobrazba in poklic, pridobljena na FGG, prava izbira,« pravi Suzana Pavlič, ki je na omenjeni fakulteti pridobila naziv univerzitetni diplomirani inženir vodarstva in komunalnega inženirstva.
Študij je vpisala z mislijo, da bo nadaljevala družinsko tradicijo ribogojstva. Zato si je to temo izbrala tudi za diplomsko nalogo, ki jo je naslovila »Zasnova pretočne in recirkulacijske ribogojnice za salmonidne ribe«. Gre za tematiko, o kateri takrat še ni bilo veliko znanja in informacij. »Obiskala sem kar nekaj ribogojnic po Evropi in prebrala različne literature ter tako diplomirala iz projektiranja ribogojnic,« pripoveduje sogovornica.
Čeprav je ljubiteljsko ostala dejavna v ribogojstvu, je njena službena kariera zašla na druga pota. Prvo zaposlitev je dobila na Regionalni razvojni agenciji Posavje, nato pa se je zaposlila v podjetju Elektro Ljubljana OVE, kjer se ukvarjajo z inženiringom na področju obnovljivih virov energije oziroma s sončnimi in hidroelektrarnami ter z vodarsko problematiko. Trenutno končujejo rekonstrukcijo hidroelektrarne na Savi, kjer so zamenjali hidromehansko opremo in sanirali vtočni kanal v hidroelektrarno.
Nepričakovani naravni ekstremi so poseben izziv
»Področje hidroelektrarn je zelo kompleksno. Združuje strokovno znanje gradbenikov, strojnikov in inženirjev elektrotehnike. Biti del ekipe pomeni obvezno sodelovanje in usklajevanje pri načrtovanju in izvedbi del,« pravi Suzana Pavlič. Kot dodaja, se pri delu nenehno izobražuje in poskuša obiskati čim več hidroelektrarn v Sloveniji in tujini. Na začetku prejšnjega meseca se je, na primer, vrnila s konference v Bruslju, kjer so udeleženci iz vse Evrope predstavljali primere dobrih praks v kmetijstvu, ribištvu in razvoju podeželja.
»Na takšnih konferencah spoznaš veliko ljudi in najdeš možnosti za sodelovanje in povezovanje s tujimi partnerji,« pravi sogovornica in dodaja, da bo kmalu potovala na Finsko, kamor so jo povabili na ogled hidroelektrarne in izmenjavo izkušenj. »Moje delo zahteva široko znanje in večletne izkušnje, saj je načrtovanje hidroelektrarn zelo kompleksen hidrotehnični projekt. Vsaka hidroelektrarna je nov izziv, saj želimo za vsako posebej najti najboljše in najbolj funkcionalne rešitve, ki bi izboljšale izkoristek vodnega potenciala in proizvodnjo električne energije.«
Poseben izziv so po besedah sogovornice nepričakovani naravni ekstremi, ki jih pri vodah težko predvidijo do potankosti. Upoštevati je treba tudi, da so hidroelektrarne umeščene neposredno ob vodi, ki si jo delimo z živalmi, ribiči, ribogojci, naravovarstveniki in ne nazadnje tudi s kajakaši. »Vse to zahteva usklajevanje naših projektov z njihovimi potrebami,« še pove sogovornica, ki opaža, da je zaradi razcveta gradbeništva povpraševanja po strokovno usposobljenih tovrstnih kadrih veliko.
FGG odpira pot do tujih fakultet in podjetij
Pavličeva še vedno ohranja stike s študenti FGG. Kot opaža, imajo med študijem zdaj veliko več praktičnih ekskurzij in dela na terenu, kar je odlična popotnica, ko vstopijo na trg dela. Študij hidrotehnike oziroma vodarstva je po njenih besedah »zelo široko področje, ki ponuja neomejeno možnosti dela tako v operativi kot projektivi, prav tako v javnih institucijah, kjer strokovnega znanja primanjkuje«.
Suzana Pavlič ob svojih službenih obveznostih še vedno ostaja zvesta svoji ljubezni do rib in ribogojstva. Dejavna je v različnih delovnih skupinah. Med drugim ljudem, ki na spletu najdejo njeno diplomsko nalogo in jo pokličejo za nasvet, rada pomaga pri idejnih zasnovah za nadgradnjo ali gradnjo novih ribogojskih obratov.
Gradbeništvo je dinamična in razburljiva pustolovščina
»Pogled na dokončan objekt, obnovljen trg ali infrastrukturo, ki prebivalcem omogoča varen in zanesljiv servis, me napolni z veseljem in ponosom,« pa svojo zgodbo začne Klemen Simončič, magister gradbeništva, zaposlen v gradbenem podjetju CGP Novo mesto. Študij na FGG in zaposlitev v gradbeništvu po njegovem ni ravno najlažja pot do lagodnega življenja, je pa dinamična in razburljiva pustolovščina, ki človekovo vztrajnost bogato poplača.
Kot vodja gradbišča trenutno dela pri projektu gradnje podzemne parkirne hiše v Kopru. Njegova naloga je, da delo na gradbišču poteka nemoteno, da se izvaja skladno s projektno dokumentacijo, zakonodajo in dobro inženirsko prakso. Pri projektu so ga pritegnila predvsem obsežna geotehnična dela, ki vključujejo izvedbo zaščite gradbene jame in gradnjo predora. »Področje geotehnike me je zanimalo že v času študija na FGG, v okviru rednega dela pa iščem priložnosti za specializacijo v tem segmentu,« pravi Simončič.
Velika odgovornost vodje gradbišča
Poudarja, da ima pri delu veliko odgovornost, saj imajo morebitne njegove napake neposredne negativne finančne posledice za delodajalca. Vsak zastoj na gradbišču prinese dodatne stroške, še višje stroške pa lahko povzročijo nekakovostna izvedba in reklamacije. Te so težava tudi za naročnike, saj objekta po prevzemu ne morejo nemoteno uporabljati.
»Vsaka stvar, ki se zgodi na gradbišču, je praviloma posledica moje odločitve, zato z njimi odločilno vplivam na končni rezultat. Za zagotavljanje tekočega poteka del in ustrezne kakovosti je zelo pomembno poznavanje tehnologije, ki jo uporabljamo na gradbišču, ter razmer, v katerih ta optimalno deluje. Temeljna znanja s tega področja sem pridobil že na FGG, pri sprejemanju odločitev pa se zanašam tudi na pridobljene izkušnje in nasvete sodelavcev,« pravi sogovornik.
Največji izziv pri vodenju gradbišča je prilagajanje razmeram na terenu. Pri izvedbi gradbene jame se srečuje z neurejeno in zastarelo infrastrukturo, na katero izvajalci del naletijo pri izvajanju izkopov. Ob odkritju take infrastrukture je treba preprečiti nastanek premoženjske škode in projektantom zagotoviti ustrezne podatke, da lahko korigirajo projektno rešitev. Stanju na terenu je treba prilagajati tudi tehnologijo izvajanja del, še posebej kadar prvotno predvidena ne daje ustreznih rezultatov.
Poseben izziv je tudi komuniciranje s »prizadeto« javnostjo. Gradbišča, na katerih je delal doslej, so bila namreč praviloma umeščena v strnjena mestna območja, dela pa so vplivala na življenje okoliških prebivalcev, s katerimi je bilo treba najti sožitje.
Treba se je varovati nadutosti
In kaj je potrebno, da uspeš v tem poklicu? »Prava mešanica samozavesti in zavedanja, da nikoli ne znam vsega. Treba je verjeti v svoje znanje in odločno sprejemati odločitve, hkrati pa se varovati nadutosti, saj vsak dan prinaša nova presenečenja,« odgovarja sogovornik. Kot pravi, mu je študij na FGG dal ustrezno teoretično znanje, naučil se je razmišljati in analizirati situacije, s katerimi se srečuje, s tem pa lažje ovrednoti izkušnje, ki jih nabira vsak dan. »A diploma je premalo za uspešno delo, znanje je treba nenehno nadgrajevati,« še pove Klemen Simončič.
