Ob svetovnem dnevu voda, ki ga bomo kot vsako leto zaznamovali 22. marca, strokovnjaki z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo poudarjajo pomen trajnostnega in interdisciplinarnega upravljanja vodnih virov ter predlagajo rešitve za zagotavljanje vzdržnega razvoja v povezavi z vodami v Sloveniji. Slovenija je po vodnem bogastvu v vrhu evropskih držav, saj imamo 17 tisoč kubičnih metrov vode na prebivalca, kar je manj le od Švice in Norveške. Vendar smo po izkoristku s 70 zadrževalniki z zmogljivostjo 280 milijonov kubičnih metrov med zadnjimi v Evropi. Zaradi podnebnih sprememb, največje posledice bodo vidne v poletnih mesecih, bi se morali usmeriti v zadrževanje vodnih količin. Docent na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo dr. Andrej Kryžanowski že dolga leta opozarja, da v Sloveniji na vododeficitarnih jugozahodu in vzhodu države ni pravega posluha za zadrževanje vode za potrebe oskrbe s pitno vodo in namakanje. Brez gradnje akumulacije oskrba v prihodnje ne bo mogoča.
Pristop do voda mora biti globalen in mora prek nacionalnih in regionalnih ravni povezati vse odgovorne posameznike, kar poudarja tudi študijski program univerzitetnega in magistrskega študija vodarstva in okoljskega inženirstva, ki poteka na tej fakulteti. Vsaka država mora v okviru lastne suverenosti vlagati v samooskrbo s človeškimi viri, energijo, hrano in vodo. Dekan ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo dr. Matjaž Mikoš poudarja, da urejanje voda zahteva dolgoročno trajnostno delovanje. Pomembni so znanja in sodelovanje med znanstvenimi in strokovnimi disciplinami ter gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi. Upokojeni profesor na tej fakulteti, dolgoletni predsednik nacionalnega odbora za Mednarodni hidrološki program UNESCO in član Biroja IHP v Parizu dr. Mitja Brilly pa poudarja, da moramo vodo upoštevati kot javno dobrino v vseh oblikah, saj je od nje odvisnih tudi 78 odstotkov delovnih mest. Za vodo morajo skrbeti mednarodne ustanove, odločanje pa mora biti javno in demokratično na vseh ravneh.
