V zadnjih letih tudi slovenski projektanti pri načrtovanju objektov čedalje pogosteje uporabljajo proces informacijskega modeliranja zgradb, ki ga v projektantski in gradbeni stroki označujejo s kratico BIM (Building Information Modeling). Kot pravi Matjaž Likeb, direktor podjetja PILON, ki prodaja tovrstne informacijske rešitve, so številna podjetja karanteno zaradi epidemije COVID-19 izkoristila za prehod na BIM in usvajanje novih znanj. Zato so imeli med karanteno celo več dela kot ponavadi, kakšne bodo posledice gospodarske krize, pa se bo pokazalo šele v drugi polovici leta.
V podjetju PILON so lani prihodke povečali za 28 odstotkov, povprečna letna rast v zadnjih treh letih pa je bila več kot 50-odstotna. Likeb posebej poudarja podatek, da se v Sloveniji število uporabnikov programa ARCHICAD – gre za najbolje prodajani produkt v njihovi ponudbi – zadnja leta tako rekoč vsako leto podvoji. »To je tudi v primerjavi s sosednjimi državami zelo velika rast, še zlasti, ker se po velikosti projektantskih podjetij težko primerjamo s tujino, kjer imajo večja gradbena podjetja svojo projektivo, na desetine milijard letnih prihodkov in več tisoč licenc združljivih programskih orodij BIM,« pravi sogovornik. Dodaja, da so večina njihovih strank manjši ali srednje veliki arhitekturni biroji. Zadnje čase opažajo tudi veliko zanimanje med – za slovenske razmere – večjimi biroji, ki poleg arhitekturnega načrtovanja pokrivajo tudi druge stroke (integrated design office), in gradbenimi podjetji.
Kako poslujete med pandemijo COVID-19, posli še tečejo?
Med karanteno smo na svoje presenečenje imeli več dela kot pred njo, ker so mnogi ta čas izkoristili, da so opravili prehod na BIM in usvajali nove kompetence. Ocenjujem, da so to modre odločitve, ki jim bodo omogočale večjo konkurenčnost v času po epidemiji. Posledice upada gospodarske rasti pri poslovanju pa bomo zaznali najverjetneje šele v drugi polovici leta.
Kaj je bil največji izziv?
Zaradi epidemije smo se bili prisiljeni organizirati tako, da smo lahko začeli izvajati izobraževanja tudi na daljavo. Pripravljamo tudi že nadgradnjo izobraževanj, tako da bomo lahko v kratkem ponudili najbolj prijazno in časovno prilagodljivo obliko usvajanja novih kompetenc s področja BIM. S tem bomo mnogim olajšali prehod in jim pomagali, da potrebna znanja usvojijo v čim krajšem času.
Kako uspešni smo v Sloveniji na področju izobraževanja o načrtovanju v BIM?
S tem področjem se v Sloveniji ukvarjamo že več kot 30 let. V našem podjetju smo se zadnja leta načrtno dodatno certificirali za izvajanje poglobljenih izobraževanj za področje uporabe procesa BIM pri arhitekturnem načrtovanju. Tako smo pred časom prvi v Sloveniji že izvedli tudi izobraževanje za BIM-koordinatorja, ki ga v tujini imenujejo BIM Manager.
Gre za enega izmed novih poklicev, ki jih doslej v gradbeništvu nismo poznali. Kolikšne bodo po vaši oceni potrebe po teh kadrih?
BIM-koordinatorja načeloma potrebuje vsak BIM-projekt. Pri manjših projektih to vlogo lahko izvaja eden od udeležencev projektne skupine, pri večjih projektih pa so njegova vloga, poznavanje procesov in izkušnje odločilni za uspešno izpeljan projekt. V Sloveniji je BIM-koordinatorjev le peščica, zato je že zdaj veliko pomanjkanje tega kadra.
Torej je to nova niša za ponudnike tovrstnih izobraževanj?
Da. Je pa treba poudariti, da so potrebo po kadrih s kompetencami za BIM prepoznali tudi obe gradbeni fakulteti in nekatere srednje gradbene šole. V Ljubljani,na primer, na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo poteka mednarodni magistrski študij BIM A+, kjer je na 50 razpisanih mest prispelo več kot 600 prijav z vsega sveta. To je po mojem mnenju dovolj zgovoren kazalnik, da je informacijsko modeliranje zgradb prihodnost gradbeništva.
Vi ste doslej izobraževali zlasti arhitekte, pri čemer ste sodelovali z njihovo stanovsko zbornico. Kakšni so rezultati tega sodelovanja?
Pred dobrima dvema letoma je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije na pobudo svojih članov prvič organizirala finančno ugodnejši skupinski nakup združljivih programov BIM za arhitekturno načrtovanje. Povabila je vse ponudnike programske opreme, da predstavijo svoje rešitve ter pregledno in primerljivo predstavijo svojo ponudbo. Tako je zbornica pomagala svojim članom izvesti finančno najugodnejši prehod na BIM.
Kako pa je z uporabo in poznavanjem BIM pri drugih strokah, na primer pri inženirskem kadru?
Arhitekti so navadno prvi v procesu načrtovanja in tudi že danes med najbolj številčnimi uporabniki BIM. Je pa pri načrtovanju v BIM zelo pomembno tudi sodelovanje drugih inženirskih strok, vendar opažamo, da je to za številne še vedno izziv.
Kako bo po vašem mnenju epidemija COVID-19 vplivala na nadaljnje vlaganje v BIM? Po eni strani je digitalizacija nujna, po drugi pa bo veliko podjetij verjetno v precej težkem finančnem položaju in si bodo to težko privoščila.
Epidemijo vidim kot izziv in hkrati tudi kot priložnost za spremembo poslovnih in strokovnih procesov. Prehod na BIM je neizogiben, saj so finančne prednosti za investitorja tako očitne, da je to spoznala že EU, ki kmalu ne bo več financirala projektov, kjer BIM ne bo uporabljen. Tudi v Sloveniji imamo že nekaj večjih projektov, kjer je bilo to potrjeno v praksi in prihranjenih več milijonov evrov. Sicer pa je prehod na BIM za uporabnike precej večji časovni kot finančni izziv, ker morajo usvojiti nove kompetence. Pri tem ni nepomembno, da je minister za infrastrukturo med epidemijo večkrat izjavil, da bo država izvajala naložbe v gradbene projekte z večjim zagonom kot doslej in tudi tako pomagala pri zagonu gradbenega sektorja in gospodarstva na splošno.
Ali drži ocena, da pri uvajanju BIM za najrazvitejšimi državami zaostajamo za več kot deset let?
Da, ta ocena je kar točna.
Kdaj in zakaj smo pridelali takšen zaostanek?
Razlogov je več. Prvi in morda največji krivec je finančna kriza izpred dobrih desetih let, ki se je pri nas časovno ujela z napakami pri lastninjenju po osamosvojitvi. Slovenski gradbeni sektor je od vseh članic EU kriza prizadela najbolj in najdlje. Izmed desetih največjih gradbenih podjetij v Sloveniji, ki so obvladovala tudi načrtovanje, je preživelo samo eno. Ta podjetja tudi sicer niso bila najbolj zainteresirana, da bi bilo njihovo poslovanje bolj transparentno do investitorjev. Drugi pomembni razlog pa je relativna nezainteresiranost države, da bi karkoli spremenila in sektor naredila bolj konkurenčen ter si tako znižala stroške.
V združenju siBIM ste pred tremi leti pripravili akcijski načrt uvedbe digitalizacije grajenega okolja v Sloveniji. Vlada ga je obravnavala dvakrat, tretje obravnave pa potem ni bilo. Kaj se zdaj dogaja s tem načrtom?
To je za mnoge uganka. Nimam odgovora. Akcijski načrt naj bi bil že nekaj časa v medresorskem usklajevanju predvsem zaradi vsebinskega nerazumevanja odločevalcev. V upravnem odboru združenja siBIM se pravkar pripravlja še dopolnjena različica na podlagi mnenj obeh stanovskih združenj, ki bo morda pospešila sprejetje.
V Evropski uniji naj bi projektiranje javnih objektov v BIM postalo obvezno leta 2023. Lahko v Sloveniji glede na zdajšnji tempo še ujamemo ta rok in kaj nas lahko doleti, če tega ne bomo storili?
V Sloveniji nekateri investitorji uporabo BIM že zahtevajo in bolj napredni projektanti ga tudi že uporabljajo, čeprav zakonske regulative za to področje še ni. Stanovanjski sklad RS, na primer, že zahteva BIM in sam predpisuje s tem povezane zahteve, ker še ni standardov za posamezne faze projekta. Prav tako tudi nekatere državne institucije, kot je DRI, že uporabljajo BIM pri nadzoru in načrtovanju infrastrukturnih projektov. Zaradi pomanjkanja standardov in državne strategije pri fazni vpeljavi načrtovanja v BIM za vse inženirske stroke bo prehod za mnoge, ki še čakajo, bolj boleč in bo imel tudi negativne finančne posledice.
Zakaj je pravzaprav uvedba BIM v projektiranje in gradnjo tako zelo pomembna? Katere so glavne pridobitve uvedbe BIM?
Glavne so prednosti, ki izhajajo iz sodelovanja različnih strok na istem referenčnem računalniškem modelu zgradbe. Ta poleg geometrijskih vključuje množico drugih informacij, ki so pomembne za celoten proces načrtovanja in vse sodelujoče stroke, kot so arhitekti, strojniki, statiki, energetiki in drugi. To omogoča lažjo izdelavo bolj kakovostnega projekta z manjšim številom napak tako pri načrtovanju rokov kot vrednosti. Napake lahko odkrijemo že med načrtovanjem, in ne šele na gradbišču. S tem zmanjšamo številna dodatna dela ter izgube materiala in časa.
Kolikšni so lahko zaradi tega prihranki?
Ocene so različne. Prihranki lahko znašajo od štiri do 15 odstotkov vrednosti celotne investicije ali celo več. Še precej večji prihranki pa so možni pri upravljanju nepremičnine v celotnem času njene uporabe. Kot primer lahko navedem gradnjo stavbe fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani, ki je bila ena večjih investicij na področju visokih gradenj. Projekt so načrtovali klasično, pred gradnjo pa so ga preverili še na način, ki ga omogoča BIM. Samo pri preverjanju precej kompleksnih strojnih inštalacij so našli na stotine neusklajenosti. Ker so jih lahko odpravili že med načrtovanjem, so prihranili več milijonov evrov.
Pri javnih razpisih s področja gradbeništva je veliko dvomov o njihovi transparentnosti. Bi se lahko z uvedbo BIM temu vsaj delno izognili?
Vsekakor je transparentnost ena izmed pomembnih prednosti uporabe procesa BIM. Ta namreč med drugim omogoča zelo natančen izračun potrebnih količin vgrajenega materiala.
Kateri so prvi pogoji za uspešno uvedbo BIM?
Eden od pomembnih elementov načrtovanja v BIM je izdelava in uporaba pametnih parametričnih gradnikov, ki pomembno pospešijo proces načrtovanja. Poznamo jih pod imenom BIM-knjižnice, ki jih lahko izdelamo tako za stavbno pohištvo kot za elemente notranje opreme ali fasade ter za gradbene materiale z vsemi fizikalnimi lastnostmi. Knjižnice so na eni strani pomembne za projektante, na drugi pa so tržna priložnost za proizvajalce, ker se tako lažje vključijo v projekt. Omogočajo izdelavo hitrih simulacij in bolj nazorne predstavitve naročniku z uporabo tehnologije navidezne resničnosti. Lahko pa z njihovo pomočjo že v idejni fazi dobimo oceno energetske učinkovitosti stavbe in s tem povezane stroške. Obstaja že ker nekaj slovenskih podjetij, ki so izdelala svoje BIM-knjižnice, ki so za uporabnike brezplačne in si jih lahko vsak prenese iz ustreznih spletnih portalov.
