Bojujte se za vsak centimeter zelenih površin okoli hiše Bojujte se za vsak centimeter zelenih površin okoli hiše Kako načrtovati okolico hiše, da bo trajnostno naravnana in odporna proti podnebnim spremembam
Gurs: Rast cen stanovanj v Ljubljani se je ustavila že pred korono, v letu dni so zrasle za odstotek Gurs: Rast cen stanovanj v Ljubljani se je ustavila že pred korono, v letu dni so zrasle za odstotek Trendi iz leta 2019 so preteklost, prosperitete slovenskega nepremičninskega trga pa je vsaj za zdaj konec, pravijo na geodetski upravi
Kakšne zidne barve priporoča lanski obrtnik leta Kakšne zidne barve priporoča lanski obrtnik leta Pri izbiri zidne barve moramo biti pozorni na velikost prostora in naravno svetlobo v njem

Zakaj so novejša stanovanja manj primerna za delo od doma kot starejša

Čas branja: 11 min
22.05.2020  07:00  Dopolnjeno: 22.05.2020 08:48
Problematična so predvsem manjša stanovanja, v katerih ni dovolj prostora za pisalno mizo – marsikdo je zato med dvomesečno karanteno delo opravljal na kavču, v dnevni sobi ali na kuhinjski mizi
Zakaj so novejša stanovanja manj primerna za delo od doma kot starejša
Foto: Getty Images/iStockphoto

Obveščaj me o novih člankih:  

Novi koronavirus je začasno ustavil svetovno gospodarstvo, od doma je prvič delal velik del delovno aktivne populacije. Epidemija je tako precej pospešila digitalizacijo posla, delo od doma bo, vsaj deloma, postalo stalnica. Hubertus Heil, nemški minister za delo in socialne zadeve, se zavzema, da bi bilo delo od doma možno tudi po koncu pandemije v Nemčiji. Seveda v primerih, ko je delo možno opraviti na daljavo. Heil pravi, da bi takšna oblika dela morala biti pravica delavca, a hkrati ne zaveza podjetja. Predlog za spremembo zakona namerava nemškemu parlamentu predložiti v obravnavo jeseni.

Pred novim koronavirusom je v Nemčiji od doma delalo 12 odstotkov zaposlenih, med epidemijo se je ta delež povečal na 25 odstotkov, kar pomeni, da je iz »domače pisarne« delalo kar osem milijonov Nemcev. Heil predlaga, da bi se lahko zaposleni odločili za delo izključno na domu ali pa le dan ali dva na teden. Prav tako naj bi predlog vseboval varovalke, ki bi onemogočile zajedanje delovnega časa v zasebno življenje. Predlog, za zdaj sicer še neformalen, podpirajo nekateri vidni nemški politiki, vključno s podpredsednikom vlade in finančnim ministrom Olafom Scholzem, ki je delo od doma v zadnjih tednih označil za »pravi uspeh« in se zavzel za Heilov predlog.

Le 20 odstotkov zaposlenih za delo doma

Medtem je odziv na strani delodajalcev precej drugačen. Heilov predlog označujejo kot manever nabiranja političnih točk, ki bi negativno vplival na gospodarsko rast. Pred pandemijo je vsako četrto podjetje v Nemčiji nekaterim zaposlenim ponudilo možnost dela od doma oziroma delo na daljavo. Le 20 odstotkov zaposlenih se je odločilo, da jo sprejmejo, pravi nemški inštitut IAB. Preostalih 80 odstotkov je dejalo, da si želijo v službo, torej želijo svoje delo opravljati v formalnem delovnem okolju.

Še ena zanimiva študija primera prihaja iz Kitajske. Potovalna agencija CTrip je možnost dela od doma ponudila zaposlenim v klicnem centru, skupina ekonomistov pa je merila rezultate, ki so pokazali, da so bili zaposleni, ki so se odločili za delo od doma, bolj srečni, predvsem pa bolj učinkoviti. Hkrati je podjetje prihranilo zaradi manj potreb po delovnem prostoru. Pri tem je manjši delež tistih, ki so delali od doma, to možnost pozneje označil za neželeno, saj so se počutili osamljene. Univerzalne rešitve torej ni.

Delo na pravem mestu v pravem času

Ali pač. Tristan Horx iz nemškega think thanka Zukunftsinstitut pravi, da bo treba v prihodnosti omogočiti »delo na pravem mestu v pravem času«. S tem misli na proste roke zaposlenih pri načrtovanju lokacije ter časa opravljanja določenih delovnih nalog. Tako bi bilo smiselno delo, ki zahteva poglobljen pristop, opravljati doma, skupno delo pri projektih pa bi se izvajalo v pisarnah oziroma poslovnih prostorih. Horx meni, da je globalni eksperiment z delom od doma med pandemijo precej pospešil prožnost pri opravljanju dela.

Pri tem je ključno vprašanje, kdo si želi delati od doma in kdo ima za to ustrezno bivanjsko okolje. Pa vendar, kot bomo videli, tudi pisarne pogosto niso idealno delovno okolje.

Veliko pisarniških prostorov neustreznih

Veliko delovnih mest ima sintetične talne obloge, glasne sisteme prezračevanja in dolgočasne barve. Prav tako je zaradi večjega števila sodelavcev v istem prostoru pogosto nekaterim prehladno ali vroče. Pisarne so torej lahko tudi neprijetne, zaradi hrupa zaposlenih pa pogosto ne zagotavljajo ustreznega delovnega okolja za učinkovito opravljanje delovnih procesov. V resnici pa problem ni v senzorni preobremenitvi, ampak v pomanjkanju za čute spodbudnega delovnega okolja. Delovni prostori so tradicionalno namreč zasnovani na podlagi prepričanja, da morate za čim večjo produktivnost zmanjšati odvračanje pozornosti, kar pogosto privede do nestimulativnih delovnih okolij.

Učinkovitost kot posledica prijetnih občutkov

Ko delate od doma, ste lahko podobni zaposlenim v študiji, ki so imeli nadzor nad svojim delovnim prostorom in si ustvarili delovno okolje po meri lastnih čutil. Pomemben del tega pomeni zagotavljanje miru in tišine, kar lahko dosežete s slušalkami za odpravljanje hrupa, s katerimi lahko izločite moteče hrup. Doma tudi lažje prilagodite temperaturo tako, da vam je udobno.

Skratka, da bi bili bolj delovno učinkoviti, morate poiskati načine, da vam bo delovni prostor zbujal prijetne občutke. Na steno obesite sliko, ob pogledu na katero si boste sprostili od zaslona utrujene oči. Predvajajte zvoke narave ali nevsiljivo ambientalno glasbo. Če si boste jutranjo kavo natočili v svetlo obarvano skodelico, se boste počutili bolje. Čez dan uporabite eterična olja, da zbudite vonj.

Pomen naravne svetlobe

Premajhna izpostavljenost dnevni svetlobi je še ena težava tradicionalnih delovnih prostorov. Za večino zaposlenih edina svetloba podnevi prihaja iz fluorescentnih sijalk. Raziskave kažejo, da zaposleni, ki so bolj izpostavljeni dnevni svetlobi, spijo bolje, so manj podvrženi stresu ter so bolj učinkoviti. Svetloba namreč uravnava pomembne hormone ter izboljša imunski sistem in tudi razpoloženje.

Zato pri delu od doma izberite prostor blizu okna. Če nimate dovolj naravne svetlobe, uporabite sijalke, da povečate svetlobo v prostoru. Tako kot lahko na spanec negativno vpliva preveč modre svetlobe z naših zaslonov, lahko tudi zdrav odmerek svetle umetne svetlobe podnevi pomaga sinhronizirati našo notranjo uro.

»Procese v telesu v veliki meri uravnava ritem dneva in noči. Ta ritem je ključen za naše zdravje. Torej ponoči potrebujemo temo, resnično temo. Čez dan pa mora biti naše telo izpostavljeno spreminjajoči se dnevni svetlobi. Ta ni enaka 'statični' umetni svetlobi. Potrebujemo hladno jutranjo svetlobo, da zaznamo, da je jutro, in potrebujemo toplo večerno svetlobo, da naše telo zazna, da je čas za spanec. Seveda bi bilo najbolje, če bi naravno svetlobo zaznavali zunaj, v naravi. Toda pri današnjem ritmu življenja to ni možno. Zato je še toliko pomembneje, da pripeljemo čim več naravne svetlobe v bivalne in delovne prostore,« pojasni Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux Slovenija.

Eden najbolj preprostih in hkrati najučinkovitejših načinov, da naredite svoj delovni prostor bolj stimulativen, je dodajanje zelenja. Rastline, ki bi se stežka spopadale s slabo svetlobo pisarne, lahko odlično uspevajo doma. Dokazano je, da že manjše število rastlin v prostoru zmanjšuje stres in izboljša sposobnost koncentracije.

Težava so lahko tudi premajhne spalnice

Veliko je torej bivalnih prostorov, ki doslej niso bili prilagojeni za delo od doma. Problematična so predvsem manjša stanovanja, v katerih ni dovolj prostora za pisalno mizo. Marsikdo je zato v obdobju dvomesečne karantene delo opravljal doma na kavču, v dnevni sobi ali na kuhinjski mizi.

Problematična so lahko celo večja družinska stanovanja. »Sodobne zasnove stanovanj v nasprotju s preteklimi praksami večinoma spreminjajo razmerje med spalnimi ter bivalnimi prostori, v prid zadnjih. Stanovanja z sorazmerno velikimi spalnicami ter skromnim bivalnim prostorom nadomeščajo bivalne enote s poudarjenim osrednjim socializacijskim prostorom ter racionalno zasnovanimi spalnicami. Druženje in sobivanje v takem odprtem prostoru ima svoje prednosti, z vidika individualnega dela in iskanja miru znotraj stanovanja pa zagotovo ne,« pojasni Jan Trošt iz arhitekturnega biroja Trošt & Krapež. V primeru zdaj že minule dvomesečne karantene bi lahko rekli, da so zasnove starejših stanovanj z večjimi spalnimi prostori celo boljše. Za kakovostno in poglobljeno delo namreč potrebujemo zasebnost in mir.

»V nekoliko večjih stanovanjih je sicer bivalni prostor ter prostornejše spalnice mogoče dodatno predeliti z grajenimi ali negrajenimi pregradami ter na ta način ustvariti nekoliko ločeno delovno okolje,« pravi Trošt. Kot dodaja, tudi sicer obstaja nekaj pametnih rešitev, kot so na primer zložljive ali sklopljive postelje, pogradi ali drsne predelne stene. So pa to rešitve, ki niso sistemske in večinoma niti niso bile premišljene v fazi projektiranja stavb.

»Rešitev, ki sicer sega zunaj meje stanovanja, bi morali iskati v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb. V že zgrajenih objektih so to lahko opuščene pralnice, sušilnice, neizrabljene terasne etaže in podobno, v novogradnjah pa so možnosti za iskanje tovrstnih prostorov zelo odprte,« pojasnjuje Trošt. Dobre prakse iz tujine so po njegovih besedah pokazale, da se kakovost bivanja v večstanovanjskih soseskah drastično izboljša, ko se stanovalcem ponudi premišljeno zasnovane skupne prostore. Ti s svojimi vsebinami lahko premoščajo medgeneracijske ter socialne razlike hkrati pa lahko predstavljajo prostore za kreativnost ter delo. »Sam menim, da bi moralo biti snovanje tovrstnih skupnih površin opredeljeno tudi v pravilnikih, ki določajo minimalne pogoje za gradnjo večstanovanjskih objektov« zaključi Trošt.

Nov koncept bivanja, prilagojen delu od doma

Prevladujoč bivanjski koncept torej ni najbolj primeren za delo do doma, saj v domače okolje pogosto prinesemo tudi del poslovnih težav ter z njimi povezanih skrbi. Alternativo ponuja konzorcij 12 slovenskih podjetij v skupnem projektu Dom24h, kjer razvijajo nov koncept bivanja v domu, ki ga uporabljamo 24 ur na dan. Gre za novo konceptualno celovito rešitev gradnje in bivanja trajnostno naravnanega, pametnega in povezljivega, do uporabnika prijaznega, naprednega ter zdravega bivalnega okolja. Zaradi svoje večnamenske zasnove bo objekt v osnovi ločeval stanovanjski in poslovni del ter omogočal njegovim uporabnikom tako kakovostno in polno bivanje ter preživljanje prostega časa kot tudi opravljanje dela na domu.

Resda je konzorcij projekt zasnoval pred epidemijo novega koronavirusa, pa vendar je koncept dela od doma pomemben del nove bivanjske kulture. »Ne nazadnje je takšno delo lahko odgovor na nekatere zelo žgoče težave, s katerimi se srečujemo vsak dan, denimo dnevni prometni zamaški, izguba časa na poti na delo, onesnaževanje, ki ga prinaša promet, in podobno,« pravi Bogdan Božac, prokurist Marlesa, ki je vodilni partner konzorcija.

Dom24h je dober primer, kako se arhitekturna zasnova sodobnih bivanjskih prostorov prilagodi vse večjemu pomenu dela od doma. »Pomembno je, da se v objektu zagotovijo ustrezni prostori, ki omogočajo opravljanje dela, hkrati pa se ti prostori ne smejo zajedati v naše siceršnje bivalne površine, ki so namenjene preživljanju prostega časa ter druženju z družino in prijatelji,« pravi Božac. Kot dodaja, so v projektu Dom24h našli arhitekturno rešitev, ki na eni strani zelo ločuje prostore, namenjene delu, na drugi strani pa so ti prostori neločljivo povezani s samim domom, kot ga poznamo in v katerem se lahko umaknemo od vsakodnevnih službenih obveznosti in obremenitev.

Mansarde, pogosto neizkoriščen prostor v hišah

Ne glede na to, kje si ustvarjamo delovni prostor, mora ta biti udoben, osvetljen z naravno svetlobo, biti mora tudi dobro prezračevan. Praviloma je ustrezen prostor za delo lažje zagotoviti v hiši kot v stanovanju. V hišah so pogosto neizkoriščen prostor mansarde. Te se lahko uredijo kot večnamenski prostor, ki se enostavno uporabi tudi za delovni kotiček oziroma kot »druga dnevna soba«, ki je uporabna za otroke kot igralnica ali pa za odrasle, ko se želijo umakniti in v miru prebrati knjigo.

»Sodobne hiše so danes narejene tako, da imajo izkoriščeno tudi mansardo, kjer so spalni prostori. Še vedno pa je pogosto v mansardi strop zaprt – raven na višini približno 2,5 metra. V špici pa ostaja še nekaj prostora, kamor vodijo izvlečne stopnice. Tudi takšen prostor je mogoče izkoristiti. Tja denimo preselite otroško posteljo. Otrok bo imel čisto svoj kotiček, hkrati pa je njegova pisalna miza uporabna tudi za starša. Seveda je vedno pomembno, da je pisalna miza postavljena pod/ob okno, da ima naravno svetlobo s prave strani, da se okno lahko zasenči, če je treba … Takšne predelave niso drage in ne zahtevajo kakšnih večjih posegov, kot se mogoče zdi na prvi pogled,« pojasni Katja Ličen Pajenk.

Povečano zanimanje za hiše na podeželju

Sicer je izkušnja utesnjenega bivanja družin znotraj stanovanj v mestih očitno pripomogla k vsaj delni spremembi dojemanja ustreznega bivalnega okolja. Na nepremičninskih portalih namreč opažajo povečano zanimanje za večja stanovanja, predvsem pa za hiše na podeželju. »Družine veliko več povprašujejo po večjih nepremičninah, ker ugotavljajo, da bo delo od doma po vsej verjetnosti postala neka stalnica in nič nenavadnega, saj prihajamo v dobo z vedno višjo stopnjo digitalizacije. Izredno majhno število ljudi ima za delo od doma ustrezne pogoje. Prilagodili so se le začasno v prostorih, kot sta kuhinja ali dnevna soba, toda dolgoročno tega ne vidijo kot rešitev,« razloži Stanka Solar iz nepremičninske agencije Stan nepremičnine. Sogovornica razkrije še, da opažajo v Ljubljani zelo povečano povpraševanje po večjih stanovanjih ali zamenjavi manjših stanovanjskih enot za večje z doplačilom. V Ljubljani se po njenih besedah iščejo stanovanja v cenovnem razredu do 290 tisoč evrov in hiše v cenovnem razredu do 500 tisoč evrov. V okolici prestolnice, ki ima vso potrebno infrastrukturo, pa so kupci pripravljeni za hiše plačati do 350 tisoč evrov, za stanovanja pa do 200 tisoč evrov.

Članek je bil objavljen v prilogi Gradnja in bivanje.


NEP&GRAD
Nepremičnine
Nepremičnine Kako se prodajajo nepremičnine po vnovičnem zagonu trga 4

Pri tisto malo kupoprodajnih poslih, ki so bili sklenjeni prejšnji teden, cene niso bile veliko drugačne kot pred epidemijo, nekateri –...

NEP&GRAD
Gradbeništvo
Gradbeništvo Zakaj so iz boja za drugi tir za zdaj izpadli trije evropski gradbeni velikani? 4

In kako je mogoče, da po vsem svetu gradijo predore, letališča, ceste in železnice, za gradnjo drugega tira pa niso sposobni?

OGLAS
NEP&GRAD
Gradnja in bivanje
Gradnja in bivanje Nove toplotne črpalke uporabljajo plin R32

Večina proizvajalcev toplotnih črpalk plin R410A zamenjuje z bolj ekološkim plinom R32, ki na globalno segrevanje vpliva trikrat manj

NEP&GRAD
Nepremičnine
Nepremičnine Gurs: Rast cen stanovanj v Ljubljani se je ustavila že pred korono, v letu dni so zrasle za odstotek

Trendi iz leta 2019 so preteklost, prosperitete slovenskega nepremičninskega trga pa je vsaj za zdaj konec, pravijo na geodetski upravi

NEP&GRAD
Gradbeništvo
Gradbeništvo (Intervju) »Začeti je treba širiti ljubljanski avtocestni obroč« 28

Tako pravi Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring pri GZS; z njim smo se pogovarjali o priložnostih, ki jih...