Ameriška klimatologinja Katharine Hayhoe s teksaške tehniške univerze pravi, da so znanstveniki v preteklosti morda ustvarili vtis, da je glavna skrb pri podnebnih spremembah njihov vpliv na okolje. To po njenem mnenju ni čisto res. Kot pravi, »nas morajo podnebne spremembe skrbeti tudi zato, ker bodo vplivale na skoraj vse vidike našega življenja – če seveda ne bomo pravočasno ukrepali«.
Eno izmed področij, na katero bodo vplivale podnebne spremembe, bo urejanje okolice individualnih hiš. Na primer ali je namesto asfalta in tlakovcev bolje urediti porozne površine, ki bodo prepuščale vodo, kakšne tlakovce izbrati, če se že odločimo zanje, kakšni naj bodo nadstreški, tende ali pergole, da bodo uspešno ščitili pred vročino, naj bodo terase prekrite z lesom ali keramiko, kakšne ovijalke, drevesa in grmovnice zasaditi ter še bi lahko naštevali.
Današnji način bivanja zahteva veliko energije
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da so podnebne spremembe zelo povezane tudi z našim bivanjem v naseljih in domovih. »Po eni strani z današnjim načinom bivanja porabimo veliko energije, običajno fosilne. Veliko ljudi se namreč še ogreva na kurilno olje ali plin, velik del elektrike pa prihaja iz termoelektrarne Šoštanj. Klimatske naprave so energijsko kar potratne, pa tudi drugi gospodinjski aparati so lahko požrešni. »Z netrajnostnim bivanjem, skratka, prispevamo svoj delež k izpustom toplogrednih plinov,« pravi Kajfež Bogatajeva.
Dom in vrt morata biti klimatsko varna
Po drugi strani pa naše bivanje že nosi pečat spreminjajočega se podnebja. Slovenija se segreva, zime so brez prave snežne odeje, poleti so pogostejši suše, močni vetrovi in nalivi, čedalje več škode naredijo tudi spomladanske pozebe, saj so zime preveč mile in rastline prezgodaj cvetijo. Kot pojasnjuje sogovornica, prav pri bivanjskem sistemu, kot je hiša, v kateri živimo, oziroma njena okolica, nemalokrat naredimo marsikatero napako.
Po besedah sogovornice sta temeljnega pomena dva napotka. Prvi je, da mora naš bivanjski sistem porabiti čim manj energije in snovi za svoje delovanje. Drugi pa je, da poskrbimo, da je hiša z okolico odporna proti negativnim platem sprememb. »Da nas, na primer, orkanski veter in daljši vročinski val ne prizadeneta. Da imamo zaloge deževnice, ko pride suša na vrtu. Da je zasaditev primerna novi klimi. Zelo pomembno je tudi zavarovanje premoženja, saj stopnjevanja sprememb ne gre podcenjevati.«
Nič manj pa ni pomemben nasvet, da morata biti dom in vrt klimatsko varna. Kaj to pomeni? »Da bomo v neurju mirno čakali, da mine, ter da nam veter in bližnji hudournik ne bosta prišla do živega,« pravi Kajfež Bogatajeva.
Trajnostno urejanje okolice
O tem, kako načrtovati okolico hiše, da bo trajnostno naravnana in odporna proti podnebnim spremembam, smo se pogovarjali z Bernardo Strgar Schulz, načrtovalko vrtov in zelenih površin iz specializirane vrtnarije Trajnice Strgar. »Treba je razmišljati, da imamo čim več naravnih površin okoli hiše, nato je treba izbrati primerne sorte dreves in tako bomo čez čas res lahko uživali v okolici svojega doma,« pravi.
»Najprej potrebujemo čim več površin, ki niso tlakovane, temveč porozne, da voda lahko odteka. Zelo pomembna je tudi kakovost zemlje,« je povedala. Če imamo le peščeno zemljo ali mrtvico, ki jo navozimo z gradbišč, na njej ne bo raslo nobeno drevo. To pomeni, da okoli hiše nikoli ne bomo dobili sence. Kot pojasnjuje Strgar Schulzeva, moramo zemljo, tudi s posebnimi substrati, prilagoditi tako, da bo sposobna zadrževati vodo.
»Pomembno je, da imamo ekološki zalivalni sistem, torej deževnico ali naravni zbiralnik, ne pa da uporabljamo vodo iz vodovoda, kar ni ne ekološko ne trajnostno. Dobra alternativa je tudi odpadna voda. Trajnostno je tudi to, da na vrtu zasadimo rastline, ki so primerne za to podnebje. »Na soncu ne zasadimo, na primer, japonskega javorja, ker ga je treba vseskozi zalivati, prav tako ne tujkov, ki niso prilagojeni našim mrzlim zimam in vročim poletjem.«
Pomembno je lokalno
Sogovornica svetuje, da najprej posegamo po lokalno vzgojenih rastlinah, saj so te prilagojene podnebju. To pomeni, da jih kupujemo v lokalni vrtnariji namesto tam, kamor prihajajo rastline iz več deset tisoč kilometrov oddaljenih vrtnarij. Prav tako opozarja, da maksimalna ozelenitev ne pomeni, da si moramo urediti trato. Če želimo imeti angleško trato, kakršno vidimo v filmih, moramo namreč stalno in trdo delati ter porabiti ogromno vode, herbicidov in drugih dodatkov. »Namesto tega raje uporabimo pokrivne rastline, najbolje trajnice, in pesek, ki prepušča vodo.«
Ozaveščenosti še ni dovolj
Pa smo Slovenci glede tega že dovolj ozaveščeni? »Res ne vem, kako odgovoriti. Lahko pa povem primer. Imam naročnike v Portorožu, ki razmišljajo o trati. Dopovedujem jim, da za to podnebje trata ni najprimernejša rešitev,« odgovarja Strgar Schulzeva. »Še vedno je preveč razmišljanja, da je luksuz to, da imaš vse, kar si lahko kupiš. Pa ni tako. Dobro je, da iščemo rastline, ki prenesejo večja podnebna nihanja in potrebujejo manj prilagajanja.«
Evropska mesta širijo zelenje, slovenska asfalt in tlakovce
V številnih evropskih mestih, ki želijo biti trajnostno naravnana, že vsaj zadnjih deset let razmišljajo, kateri substrati so primerni, da ne bo prihajalo do izpiranja, in katere drevesne vrste bodo uspevale tudi, če se bo temperatura podnebja zvišala za stalno. Pospešeno se ukvarjajo z umeščanjem čim več zelenja in parkov, da bodo ljudje v mestih čez pet ali deset let sploh še lahko živeli. V naših mestih pa se medtem širijo asfaltne in tlakovane javne površine, zelenja je manj, parkirnih površin več.
»Lastnikom polagam na srce, naj se borijo za vsak centimeter zelenih površin okoli hiše, čim manj betona, asfalta ali plošč, ki ne prepuščajo vode,« pravi Bernarda Strgar Schulz, ki po Ljubljani opaža, da so zelene površine čedalje manjše. Še bolj jo skrbi, ker so vsa dvorišča tlakovana. »To pomeni, da meteorna voda ne gre v podtalnico, ampak v odtočne cevi,« opozarja sogovornica in dodaja, je tudi čedalje manj peska in drugih naravnih materialov, kjer bi voda lahko odtekala v podtalnico. »Tako stanovanjske hiše kot vse mesto so skoraj brez zelenih površin okoli stavb. V tujini so takšni ekstremni posegi prepovedani, na dvorišču okoli zasebnih hiš je obvezno treba narediti porozno površino.«
Vse to je dokaz, da ugotovitev teksaške znanstvenice, da nas morajo podnebne spremembe skrbeti tudi zato, ker bodo vplivale na skoraj vse vidike našega življenja, še kako držijo.
