Ste lastniki starejših stavb že obnovili fasado in jo obložili z dodatnim izolacijskim ovojem, s katerim ste preprečili toplotne izgube? Upamo, da pri tem niste pozabili na vgradnjo prezračevalnega sistema, saj se vam bodo v nasprotnem primeru lahko pojavile težave z dihali, povečalo se bo tveganje za pojav astme in morda celo hujše bolezni dihal.
Varčevanje in napori za zmanjšanje onesnaževanja okolja zahtevajo dober izolacijski ovoj stavbe. Posledica tega je varčnejše ogrevanje oziroma manjši račun in prijetno temperaturno počutje prebivalcev. Je, kot pri vsaki dobri stvari, tudi tu v ozadju kakšna slabost?
»Medtem ko so stara lesena okna skozi špranje v prostor še prepuščala nekaj zunanjega svežega zraka in tako poskrbela za delno prezračevanje, da je stavba dihala, so novejše, pa tudi prenovljene starejše stavbe z dobro izolacijo in z vgrajenimi okni s tri- ali štirislojnimi zasteklitvami nepredušno zaprte,« pravi dr. Uroš Stritih, vodja laboratorija za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Slabe strani tega so slab, porabljen oziroma predihan zrak, ki je poln ogljikovega dioksida, ter nekaj manj dnevne svetlobe in več vlage, ki jo oddajajo naša telesa, kuhanje, umivanje in pranje. »Posledica je slabši zrak v prostorih, kjer se v mrtvih kotih rada začne nabirati plesen, ki utegne vsaj vplivati na naše počutje, če že ne povzročiti hujše bolezni dihal,« razloži sogovornik.
Prezračevanje je potratno
Pogosto odpiranje oken je ena od rešitev za dobro zatesnjene prostore, a pri tem denar dobesedno mečemo skozi okno, tako da pojem varčevanje izgubi svoj pomen.
Druga, bolj primerna rešitev je vgradnja prezračevalnih sistemov ali prezračevalnih sistemov z rekuperacijo, kjer sta še večja tako prihranek kot občutek ugodja, saj v prostoru ni temperaturnega nihanja, ki ga povzročamo s prezračevanjem z odpiranjem oken. »Običajne prezračevalne naprave samo izsesajo izrabljen zrak iz prostora in vanj vnesejo svežega, pri prezračevalnih napravah z rekuperacijo pa odhajajoči zrak v rekuperatorju odda od približno 80 do 90 odstotkov toplote svežemu, ki ga naprava srka v notranjost prostora,« pove Stritih.
Rekuperacija poskrbi za ustrezno uravnavanje vlage v prostoru, temperature ter količine svežega zraka, zaradi česar se v objektu bolje počutite, lahko pa to pozitivno vpliva tudi na vaše zdravje, saj se zrak ob vstopu v rekuperator tudi prefiltrira, s čimer se izboljša njegova kakovost.
»Rekuperacija manjša potrebo po dogrevanju oziroma hlajenju ter s tem precej zniža obratovalne stroške, kar dolgoročno prinaša občutne prihranke,« še pove vodja laboratorija za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo, kjer poleg raziskovalnega dela tudi svetujejo o primernih tehnoloških rešitvah za novogradnje in objekte v prenavljanju.
Kdaj centralni, kdaj lokalni prezračevalni sistem?
Patricjo Božič, neodvisni energetski svetovalec, je eden od svetovalcev mreže Ensvet, kjer ozaveščajo in informirajo o prednostih, ki jih prinašajo sistemi prezračevanja z vračanjem toplote. »Pogosto nas občani prosijo, da jim pojasnimo glavne razlike med decentraliziranim oziroma lokalnim in centraliziranim sistemom prezračevanja,« pravi. V novogradnje se praviloma že vgrajujejo centralni prezračevalni sistemi z rekuperacijo, ki iz centralne naprave po zračnih kanalih, vgrajenih pod omet, odvajajo izrabljen zrak in dovajajo svežega. Decentralizirani oziroma lokalni sistemi pa so primernejši za obnovljene stavbe z dodatnim izolacijskim ovojem, saj gre za manjši gradbeni poseg – v vsak prostor se v zunanji zid izvrta odprtina in vanjo se namesti prezračevalna naprava. Tak sistem je cenejši, ker ni treba kopati in v zidove nameščati zračnih kanalov.
Eden poglavitnih dejavnikov, na podlagi katerega se občani, ki prenavljajo svoja bivališča, odločajo o izbiri centralizirane ali decentralizirane tehnične rešitve, je, ali se bo vgradnja sistema izvajala, ko bodo bivali v prostoru ali ne. »Ob sanaciji ovoja stavbe priporočamo vgradnjo rekuperacije predvsem takrat, ko se prenovi tudi zunanje stavbno pohištvo, ali ko je bil ta ukrep izveden že pred tem. Če je zunanje stavbno pohištvo staro, dotrajano in ne tesni, vgradnje prezračevanja z rekuperacijo ne priporočamo, saj lahko ta ukrep dodatno zviša stroške za ogrevanje,« pove Božič.
Finančne spodbude Eko sklada
Energetski svetovalci zainteresiranim pogosto razkrijejo tudi možnost nepovratne finančne spodbude. Investitorji vgradnje prezračevalnega sistema z vračanjem toplote v eno- in dvostanovanjskih stavbah ali stanovanju v večstanovanjski stavbi lahko kandidirajo za nepovratne finančne spodbude Eko sklada v višini do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot dva tisoč evrov za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema v posameznem bivališču oziroma ne več kot 300 evrov na prezračevalno napravo, namenjeno lokalnemu prezračevanju.
»Zgornja meja nepovratne finančne spodbude se spremeni z meje 'do 20 odstotkov' na višino 'do 30 odstotkov' v primeru hkratne izvedbe treh ali več ukrepov. Pogoj 'ne več kot dva tisoč evrov' oziroma 'ne več kot 300 evrov' pri tem ostane nespremenjen,« še pove energetski svetovalec Patricjo Božič. Kot dodaja, je pri skupnih naložbah v večjo energetsko učinkovitost starejših večstanovanjskih stavb oziroma stavb s tremi ali več posameznimi deli možno kandidirati tudi za nepovratno finančno spodbudo, ki znaša 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Poleg nepovratnih spodbud je možno pri Eko skladu za sofinanciranje vgradnje prezračevalnih sistemov pridobiti še ugodno posojilo.
Razvoj gre v smeri popolne energetske samozadostnosti
Podjetje Marles vsem svojim kupcem hiš že v osnovni ponudbi standardno vključuje sistem prezračevanja z rekuperacijo. »K odločitvi za vgradnjo prezračevalnih sistemov veliko pripomore vse večja ozaveščenost investitorjev o koristnosti takega sistema ter tudi regulativa, ki zahteva spoštovanje določenih standardov gradnje. Ob tem je treba poudariti tudi pomemben vpliv, ki ga ima Eko sklad z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud za tovrstna vlaganja,« pravi Peter Podplatnik, direktor prodaje in marketinga v Marlesu.
Delež kupcev, ki se odloči za vgradnjo prezračevalnega sistema z rekuperacijo, je po njegovih besedah iz leta v leto večji. »Razmerje je 80 proti 20 odstotkov v korist centralnemu sistemu prezračevanja,« pove Podplatnik. Marles v objekte vgrajuje naprave, ki v zrak, ki vstopa v prostor, vračajo do 93 odstotkov toplotne energije odhajajočega zraka. Zunanji zrak je dobro filtriran, v njem na primer ni prahu s ceste in pelodnega prahu, kar posebej cenijo astmatiki in ljudje z alergijami.
»Pri Marlesu gre razvoj v smeri popolne energetske samozadostnosti večine objektov. To dosegamo z dodatnimi ukrepi na področju zmanjšanja energetskih izgub na eni strani ter z uvajanjem naprav za pridobivanje energije iz okolja na drugi strani. Pri sami izolaciji objekta in njegovi zrakotesnosti smo tehnološko že blizu optimalnih rešitev, pri katerih je pomembno zgolj še razmerje med vloženo ceno in doseženim učinkom pri uporabi posameznih oblik izolacij in materialov, ki zagotavljajo zrakotesnost objekta,« razkrije sogovornik.
Prezračevalni sistemi so dobra preventiva
V podjetju Lunos iz Ljubljane, generalnem zastopniku nemškega proizvajalca prezračevalnih sistemov Lunos, ponujajo sisteme z rekuperacijo ali brez. »Sistemi brez rekuperacije so skoraj enako kakovostni kot sistemi z rekuperacijo, vendar niso tako energetsko učinkoviti,« pove Milan Kuster, direktor Lunosa v Sloveniji, kjer so v domove in delovne prostore vgradili že več kot 20 tisoč sistemov decentralnega prezračevanja. »Večina naših kupcev se odloči za rekuperacijo. Ocenjujem, da je glavni razlog finančna spodbuda Eko sklada, ki subvencionira rekuperacijo in jo cenovno zelo približa sistemom brez rekuperacije.« »
V času epidemije COVID-19 je svež in zdrav zrak v bivalnih prostorih postal še pomembnejši kot prej,« pravi Kuster. Kot dodaja, se proti virusu s prezračevalnim sistemom načeloma ne moremo boriti, je pa njegova vgradnja odlična preventiva in pomaga pri odpornosti organizma, ki se vsakodnevno spopada z različnimi virusi. »Še posebej je pomemben svež zrak v spalnicah, saj ustrezna količina kisika zagotavlja dober in zdrav spanec in daje telesu možnost, da se med nočnim počitkom revitalizira.«
