Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani na vseh študijskih smereh na leto diplomira okoli 150 študentov, ki so po koncu študija postavljeni pred dejstvo, da pridobljeno znanje in kompetence prenesejo v prakso, na svoje delovno mesto.
Po besedah prodekanje Simone Savšek fakulteta študente že med študijem povezuje z delodajalci. Po njihovih podatkih študenti dobijo prvo zaposlitev najpozneje v nekaj mesecih po koncu študija, mnogi med njimi pa se za redno zaposlitev dogovorijo, še preden diplomirajo. Trenutno obstaja na trgu veliko zanimanje za njihove diplomante, kar je odličen motiv za vpis na to fakulteto. Za študente fakulteta organizira udeležbo na različnih kariernih dogodkih in druge dejavnosti, prek katerih študenti dobijo stike z morebitnimi delodajalci. Eden izmed takšnih dogodkov je obisk študentov te fakultete na gradbeni konferenci Biznis in trendi v gradbeništvu, ki jo vsako leto organizira Akademija Finance. Eden izmed anketiranih diplomantov je prvi stik z delodajalcem dobil prav na tej konferenci.
Objavljamo pet zgodb diplomantov ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, zaposlenih v Sloveniji ali tujini. Vprašali smo jih, kako dolgo so iskali prvo zaposlitev, kakšno delo opravljajo in s katerimi znanji ter kompetencami so prepričali delodajalce.
Geodetka z droni
Ana Jeseničnik, univerzitetna diplomirana inženirka geodezije: »Sem vodja projektov v geodetskem podjetju Gemetris SA v Švici, ki se ukvarja z različnimi vejami geodezije. Največ delam z
geografskimi informacijskimi sistemi, droni in fotogrametrijo, vodim projekte in dostavljam geodetske storitve strankam. Prvo zaposlitev sem dobila leta 2014, štiri mesece za tem, ko sem diplomirala. Po elektronski pošti sem poslala prošnjo za prakso, jo dobila in po nekaj mesecih sem podpisala pogodbo za nedoločen čas. Na začetku so mi dodelili mentorja, po šestih mesecih pa sem začela opravljati to delo samostojno. Za mojo zaposlitev ni bilo potrebno nobeno dodatno strokovno izobraževanje niti certifikat znanja tujega jezika. Moje kompetence so preverili med intervjujem, pri čemer na prvo mesto postavljam delavnost in tehnično znanje, ki sem ga pridobila na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, prav tako sem veliko znanj dobila s predhodnim delom in študijem v tujini, ki sem ga organizirala prek ljubljanske fakultete.«
Od študentske prakse do redne zaposlitve
Blaž Barič, univerzitetni diplomirani inženir vodarstva in komunalnega inženirstva: »Delati sem začel že leta 2013, tri leta pred končno oddajo diplome. Po končanih izpitih sem se prek
Facebook strani fakultete za gradbeništvo in geodezijo prijavil na razpis za prakso v podjetju Willis Re v Veliki Britaniji. Praksa se je po nekaj mesecih dela nadgradila v redno zaposlitev. Zdaj sem analitik tveganj ob naravnih nesrečah (Catastrophe Risk Analyst). Za zavarovalnice vrednotim možne zavarovane škode ob poplavah, toči, potresih in drugih naravnih pojavih v različnih delih sveta. Delam z računalniškimi modeli naravnih nesreč, ki jih licenciramo ali izdelamo sami. Velik del našega posla je tudi razumevanje naravnih procesov in kako so predstavljeni v modelih. Če ugotovimo, da so neprimerni, jih prilagodimo. Delodajalce sem prepričal s poznavanjem hidroloških in hidravličnih procesov ter znanjem modeliranja teh procesov z ustreznimi programskimi orodji. Znal sem delati tudi z geografskimi informacijskimi sistemi. Študij je bil razmeroma širok in je zajemal predmete, ki se nanašajo na grajeno okolje, v ekonomskem in družbenem smislu, kar je tudi pomagalo pri razumevanju same zavarovalne industrije. Do samostojnega dela je preteklo nekaj tednov, vendar je posel tak, da je med delom treba stalno pridobivati nova znanja.«
Projektant infrastrukturnih projektov v BIM
Simon Arčan, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva: »V projektantskem podjetju Elea iC sem začel delati že kot študent magistrskega študija, zaposlil sem se lani, sicer pa sem diplomiral pred
štirimi leti. Opravljam delo BIM-modelarja in pišem zaključno magistrsko delo o uporabi BIM-orodij pri projektiranju infrastrukturnih objektov. Na delovnem mestu sodelujem pri projektiranju velikih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, med katerimi so drugi tir železniške proge Koper–Divača, tretja razvojna os, albanski predor Llogara in nemški predor Arlinger. Vodjo oddelka predori in geotehnika pri Elei iC Marka Žiberta sem spoznal na gradbeni konferenci Biznis in trendi v gradbeništvu. Uvajanje v delo je potekalo zelo dobro. Začel sem izdelovati enostavnejše modele, do zdaj sem pridobil dovolj znanja, da samostojno delam tudi pri kompleksnejših objektih, vendar upoštevam nasvete sodelavcev. Učenje v gradbeništvu se nikoli ne neha: novi programi, metode in projekti nas vodijo v nadgradnjo in optimizacijo delovnih procesov, povečanje učinkovitosti, združevanje novih znanj in izkušenj iz preteklosti. Na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo sem pridobil vse potrebno teoretično znanje, ki ga potrebujem pri svojem delu. Predvsem gre za znanje o BIM, infrastrukturi, konstrukcijah in geotehniki. K pripravi za delo v praksi so zelo pripomogli tudi skupinski seminarji, s katerimi smo se naučili vodenja in sodelovanja.«
Na priporočilo profesorja v Salzburg
Nina Delakorda, univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva: »Že deveto leto sem nadzornica pri velikih infrastrukturnih projektih, katerih investitor so avstrijske železnice ÖBB. Nekaj časa sem sodelovala pri gradnji podzemne železnice v Londonu. Trenutno sodelujem pri sanaciji železniškega
predora Karavanke, kjer je moje delo preverjanje skladnosti izvedenih gradbenih del izvajalca s pogodbo med partnerjema, ÖBB in Strabagom, in s tem povezana kontrola mesečnega obračuna. Poleg tega pomagam pri boljši komunikaciji med avstrijskim in slovenskim investitorjem, ÖBB in DRSI.
Prvo zaposlitev sem dobila novembra 2012, dva meseca po zagovoru diplome, in sicer pri podjetju IGT Geotechnik und Tunnelbau iz Salzburga, za katero delam še danes. Na zagovoru diplome je eden izmed profesorjev omenil, da podjetje išče inženirje. Po priporočilu profesorja sem odšla na pogovor, kjer sem delodajalca najbolj prepričala s samozavestjo in s tem, da sem točno vedela, kaj želim delati. Za zaposlitev je zadostovala diploma, nostrifikacija ni bila potrebna. Sčasoma so prišle do izraza tudi kompetence in znanja, pridobljena med študijem. Predvsem med množico informacij poiskati tiste, ki pripeljejo do rešitve. Na začetku je bil največji izziv jezik, ko sem ga obvladala in spoznala naročnikov sistem izvedbe projekta, je vse drugo gladko steklo. Poleg tega imam srečo, da pri vseh projektih sodelujem s super ljudmi, ki so tehnično dobro podkovani in vedno pripravljeni pomagati.«
Z delodajalcem skupaj že med študijem
Klemen Beličič, magister prostorskega načrtovanja: »Zaposlen sem na mestni občini Novo mesto, kjer sem strokovni sodelavec za promet in mobilnost. To je moja prva zaposlitev, ki sem jo dobil mesec dni
po tem, ko sem se vrnil v domače okolje, v Črnomelj. Diplomiral sem julija lani, tako da sem šele na začetku kariere in sodelujem pri različnih projektih. Gre predvsem za umeščanje in pripravo dokumentacije za ureditev kolesarskih in peš poti, spremembo kategorizacije cest in za obravnavo pobud občanov pri prometnih ureditvah. Pred zaposlitvijo sem kot študent delal pri projektih s področja prostorskega načrtovanja in mobilnosti pri Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, Ljubljanskem urbanističnem zavodu ter v dveh drugih podjetjih. Že v študentskih letih sem sodeloval z mestno občino Novo mesto, v kateri sem se pred nekaj meseci zaposlil. Magistrski študij mi je dal široko znanje o prostoru, sodeloval sem na različnih konferencah, terenskih vajah, polletni študijski izmenjavi na severu Poljske, pri projektu Po kreativni poti do znanja, poleg tega sem imel priložnost med študijem navezati stike z različnimi delodajalci in biti obštudijsko aktiven.«
