»V času poplav v letu 2014 so bile dane politične obljube, da se bo za urejanje vodotokov namenjalo več denarja, zgodilo pa se je ravno nasprotno,« pravi dr. Primož Banovec, strokovnjak za področje vodarstva z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Letos je za vzdrževanje vodne infrastrukture namenjenih pičlih 1,6 milijona evrov, kar je v času samostojne Slovenije daleč najmanj.
Vodotoki vse slabše vzdrževani
»Zaradi omenjenega je stroka resno zaskrbljena,« poudarja Banovec. Ob naslednjih poplavah bodo razmere bistveno hujše, saj vodotoki niso vzdrževani, hkrati pa se zmanjšuje obseg osnovnega vzdrževanja vodne infrastrukture. Če se bo skromno financiranje nadaljevalo, postopoma tudi vodnogospodarska podjetja s koncesijo ne bodo imela ustrezne mehanizacije in ljudi. Na področju poplav tako postajamo čedalje bolj ranljivi.
Čakamo na učinke reorganizaciji državnih struktur
Zaradi vse manj sredstev za urejanje vodotokov nastaja tudi posredna gospodarska škoda, saj imajo naložbe na tem področju močan multiplikativni učinek, podobno kot v gradbeništvu. Še več - z urejanjem vodotokov se zaposlijo lokalna delovna sila in zmogljivosti, medtem ko postaja gradbeništvo vse bolj mednarodna dejavnost.
Na področju poplavne varnosti se je v zadnjem letu največ dogajalo pri reorganizaciji državnih struktur, na pozitivne zunanje učinke reorganizacije pa še čakamo.
Sistem za opazovanje terena
Pozitivni ukrep po poplavah v letu 2010 je bil, da je Slovenija izdelala visokoresolucijski model višin terena s tehnologijo LIDAR, ki deluje na podlagi laserskega zajemanja višinskih točk terena z letal in helikopterjev. Z njim je zajeto celotno območje Slovenije. »Ta sistem daje izredno natančen pregled terena, in sicer v okviru resolucije petih višinskih točk na kvadratni meter,« razlaga Primož Banovec. Naročen je bil predvsem za modeliranje poplav in postopno zagotavljanje poplavne varnosti, uporabljati pa ga je mogoče tudi za druge namene, denimo v gozdarstvu.
S pomočjo tako pridobljenih podatkov o terenu je mogoče izdelati in uporabiti matematične modele vodnega toka, ki zelo zvesto ponazarjajo razmerje med nagnjenostjo terena, pretokom vode in njeno hitrostjo ter omogočajo simulacije njene globine v različnih razmerah. Z matematičnimi modeli je tako mogoče predvideti poplave, ki jih na nekaterih območjih ni bilo še nikoli, pa bi se lahko pojavile, tudi zaradi podnebnih sprememb. »Mogoče je napovedati, do kod bi ob poplavah na določenem območju segla voda,« razlaga Banovec.
Takšne simulacije se izvajajo pri oblikovanju občinskih prostorskih načrtov, kjer se tudi sestavljajo karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti, pa tudi ob načrtovanju ukrepov za zmanjšanje trenutne poplavne ogroženosti.