Nepremičninske družbe in združenja pravijo, da jasnih informacij še nimajo, vendar bodo dvigi zaradi višjih davkov prej izjema kot pravilo.

Država, vlagatelji in strokovna združenja se strinjajo, da potrebujemo stanovanjsko politiko, vendar si niso edini, kaj sploh potrebujemo in kako naj to financiramo.

Tržna stanovanja iščejo predvsem najemniki z večjimi prihodki in delavci iz drugih držav, zadnji se na razpis ne bodo mogli prijaviti.

Za prvo fazo je republiški stanovanjski sklad že pridobil uporabno dovoljenje, za drugo fazo morajo najprej opraviti tehnični pregled.

Gradi jih republiški stanovanjski sklad, ki sicer stanovanja oddaja po višji stroškovni najemnini, vendar so gradnjo financirali iz evropskega načrta za okrevanje.

Republiški stanovanjski sklad bo izbor opravil 7. aprila, prvi najemniki se bodo v najemna stanovanja lahko vselili še isti mesec

Domnevni goljuf je napletel premeteno zgodbo, najemnika ogoljufal za 1500 evrov in z logotipom ter podatki ene izmed gorenjskih nepremičninskih družb ponaredil dopis.

Najprej, v 25 letih, najemnina stroške investicije, prenove in vzdrževanja poplača v Murski Soboti, v Ljubljani je ta doba daljša za skoraj 20 let. Kako je v drugih šestih velikih slovenskih mestih?

Po prvotnih načrtih bo letos Stanovanjski sklad Republike Slovenije v Mariboru in Ljubljani zgradil 440 stanovanj, do leta 2025 jih bo po Sloveniji zgradil slabih 600, dolgoročno pa skupaj nekaj manj kot 1.200.

Pregledali smo projekte javnih najemnih stanovanj v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru.