Nedavni katastrofalni potres v Ekvadorju sproža vprašanja, kako smo na potres takšnih razsežnosti pripravljeni v Sloveniji. Matjaž Dolšek je povedal, da sodobna inženirska znanost že zna graditi stavbe, ki lahko zdržijo močne potrese. Drži pa, da vse stavbe na določenem območju niso bile grajene po sodobnih standardih.
V Sloveniji sta potresno najbolj ogrožena Ljubljana in Posočje. »V Ljubljani je precej objektov, ki niso potresno odporni,« opozarja Dolšek. Najslabše so bile grajene stavbe takoj po drugi svetovni vojni, v času hitre povojne obnove, še zlasti so vprašljive visoke stavbe iz tistih časov.
Potres poruši, posledice pokopljejo
Poleg na potresno ogroženost sogovornik opozarja tudi na ekonomsko ranljivost Slovenije. Leta 2009 je italijansko L'Aquilo stresel potres z magnitudo 6,3, kar se lahko zgodi tudi v Sloveniji. Takrat je bilo za 15 milijard evrov škode, kar je Italija finančno lahko prenesla, Slovenijo pa bi to spravilo na kolena. »Če bi bil v Ljubljani podoben potres, bi bila škoda verjetno približno enaka,« pravi Dolšek.
Po energetskih še potresne izkaznice?
»Na podlagi sodobnih dognanj znamo graditi stavbe, ki lahko zdržijo močne potresne sunke, nimamo pa še razvitih praktičnih postopkov za dovolj natančno oceno verjetnosti porušitve ali pričakovane finančne izgube na letni ravni, da bi imele zavarovalnice na voljo modele, ki bi bili pravični do ljudi,« pravi Matjaž Dolšek. Ob tem upa, da bo mogoče sorazmerno hitro razviti modele za oblikovanje široko dostopnih potrdil o potresni varnosti, primerljive z energetskimi izkaznicami, da bodo kupci stanovanj seznanjeni s tveganji za potrese.
Ekonomska smiselnost protipotresne sanacije
Protipotresno varnost objekta je mogoče izboljšati tudi s protipotresno sanacijo, pri čemer se postavlja vprašanje, kdaj je tudi ekonomsko smiselna. Dolšek opozarja, da splošnega odgovora ni mogoče dati, temveč le za vsak objekt posebej. Če je njegova protipotresna varnost blizu sprejemljive, je verjetno ekonomsko bolj smiselno, da se zavaruje pred potresom. Če analize obnašanja za projektni potres kažejo, da stroški obnove ne bodo (pre)visoki, bi bilo tak objekt smiselno obnoviti.
Obnove so dolgotrajne
V Posočju je bila meja za obnovitev ali rušitev postavljena na 60 odstotkov cene novogradnje - če je cena presegla to vrednost, so stavbo porušili. Ob tem sogovornik opozarja na zmotno prepričanje ljudi, da jim bo ob velikem potresu država objekte obnovila in povrnila škodo. Izkušnje iz Posočja kažejo, da vsi objekti še zdaj niso obnovljeni.
Dolšek pravi, da tako v Sloveniji kot tudi v svetu še ne znamo vzpostaviti stanja, da bi bili odporni proti velikim potresom. Sprejeli smo protipotresne standarde in po njih gradimo, nimamo pa modelov, da bi poškodovane objekte hitro vzpostavili v prvotno stanje. V svetu se na tem področju zelo veliko raziskuje, učinkovite rešitve pa bodo na voljo v 10 do 15 letih.
