Varčevanje z energijo je v gospodinjstvih precej enostavno, v industriji pa so zadeve bolj zapletene. Zato je tu potreben celosten in sistematičen pristop. Čeprav se slovenska industrija tega že dobro zaveda, so rezerve še velike.
"Sistematičen pristop k zmanjšanju porabe energije v praksi pomeni izvedbo celostne analize učinkovitosti obratovanja posameznih procesov. Ta analiza mora temeljiti na dejanskih izmerjenih vrednostih, izdelavi celostnih bilanc in karakterističnih kazalcev ter primerjavi z dobro prakso," pravi Gregor Kustec, projektni vodja v škofjeloškem energetsko svetovalnem podjetju Enekom. Še posebno pomembno pa je po njegovih besedah, da se izvedejo celostne analize uporabniških zahtev in dejanskih parametrov obratovanja, kadar pripravljamo večje rekonstrukcije sistemov. Tu gre predvsem za rekonstrukcije sekundarnih in pomožnih sistemov, ki so hkrati tudi največji neizkoriščeni vir na področju zmanjšanja porabe električne energije v podjetjih.
Potreben je celosten pristop
Celostni pristop k povečanju energetske učinkovitosti v podjetju vključuje:
- meritve energijskih tokov,
- izdelavo energijskih bilanc in karakterističnih kazalcev ter
- uvedbo kontinuiranega spremljanja rabe energije na podlagi karakterističnih kazalcev, kjer je to ekonomsko upravičeno.
Po besedah sogovornika se pristopi k vrednotenju energetske učinkovitosti in izdelavi karakterističnih kazalcev razlikujejo glede na energetsko intenzivnost ter namen obratovanja naprav in sistemov. "Vrednotenje učinkovitosti in izdelava karakterističnih kazalcev teh naprav zahteva celosten pristop na področju meritev in izdelave energijskih bilanc, določitve in doseganja tehnoloških zahtev sistemov, regulacije sekundarnih sistemov in ne nazadnje optimizacijo vodenja tehnoloških procesov na podlagi rezultatov ciljnega spremljanja rabe energije. V splošnem je mogoče porabo električne energije v tehnologiji zmanjšati za pet do 20 odstotkov, pri sekundarnih in pomožnih sistemih pa za 20 do 40 odstotkov."
Programa GreenLight in MotorChallenge
Za analizo energetske učinkovitosti celotnega podjetja je najprimernejši razširjen energetski pregled podjetja. "Končni rezultat takšnega projekta je v prvi fazi podrobno poznavanje energijskih tokov in bilanc ter določitev karakterističnih kazalcev na področju energetskih naprav in tehnologije. Na podlagi tega projekta se za enostavnejša področja pripravijo konkretni ukrepi ter izdela podroben načrt prednostnih naložb v učinkovito rabo energije," razlaga Kustec. V Sloveniji se pod pokroviteljstvom evropske komisije uvajata tudi programa Green- Light in MotorChallenge (MCP), katerih cilj je zmanjšati porabo električne energije za razsvetljavo in na področju elektromotornih pogonov ter tako posredno zmanjšati škodljive emisije in omejiti globalno segrevanje ozračja. Z vključitvijo v program se podjetja obvežejo, da bodo učinkovito rekonstruirala razsvetljavo v posameznih objektih ali aktivno povečevala energetsko učinkovitost svojih elektromotornih sistemov na podlagi lastnega akcijskega načrta.
Predinvesticijska analiza
Pri novogradnjah ali rekonstrukcijah zahtevnejših energetskih ali tehnoloških delov proizvodnje je z vidika energetske učinkovitosti smiselna izvedba predinvesticijske analize. "Takšna analiza podrobneje določi uporabniške zahteve in karakteristične kazalce delovanja obstoječega sistema in ponudi primerjavo s predvidenimi kazalci novogradnje. Kakovostna predhodna analiza in izvedba potrebnih optimizacij sicer zahteva daljši čas za izvedbo naložbe, omogoča pa nižjo vrednost naložbe in običajno tudi nižje obratovalne stroške sistema, " pojasnjuje sogovornik.
Spremljanje rabe energije je menedžerska tehnika
Pri spremljanju porabe energije imajo številna podjetja še vedno precej težav, a je te s sodobnimi orodji mogoče učinkovito rešiti. "Ciljno spremljanje rabe energije je menedžerska tehnika, ki omogoča vključitev nadzora nad stroški za energijo v strukturo menedžmenta podjetja. Poudarek ciljnega spremljanja rabe energije je v pristopu, ki določa nivojske odgovornosti za porabo energije, " pravi Kustec in dodaja, da sistem ciljnega spremljanja rabe energije poleg natančne evidence o porabi energije omogoča tudi:
- spremljanje in vrednotenje učinkovitosti rabe energije in stroška za energijo na podlagi karakterističnih kazalcev,
- primerjavo in ocenjevanje karakteristične porabe energije znotraj in zunaj podjetja,
- določitev ciljnih vrednosti oziroma želene porabe energije v odvisnosti od proizvodnih količin,
- izboljšanje pregleda nad porabo energije in določitev odgovornih oseb za vsak kazalec učinkovitosti porabe energije in
- poročanje o doseganju ciljev.
Optimizacija obratovanja sekundarnih sistemov pomeni zato glavni vir za zmanjšanje porabe električne energije v podjetjih. "Čeprav je s posodobitvami in učinkovito končno porabo mogoče porabo električne energije zmanjšati tudi za več kot polovico, se pri obratovanju sekundarnih sistemov učinkovita končna poraba in optimalno določanje tehnoloških zahtev na strani porabnikov pogosto spregledata. Velikokrat so pri projektiranju, rekonstrukciji ali zgolj optimizaciji sekundarnih sistemov postavljena izhodišča, ki jih določa tehnologija, vendar bi bilo možno s celostno analizo bistveno znižati tako stroške naložbe kot tudi obratovanja. Za sekundarne sisteme namreč velja, da v svoji življenjski dobi stroški energije pomenijo med 75 in 90 odstotkov vseh stroškov, zato je s tega vidika izredno pomembno, da so sistemi optimizirani že v izhodišču," opozarja Gregor Kustec.
Sekundarni in pomožni sistemi porabijo po posameznih industrijskih panogah med 15 in 85 odstotkov vse električne energije, v povprečju pa se delež porabe električne energije teh sistemov giblje med 35 in 45 odstotki. Med sekundarne in pomožne sisteme sodijo:
- proizvodnja in poraba
- stisnjenega zraka,
- hladilni sistemi,
- razsvetljava,
- odpraševalni in odsesovalni sistemi,
- prezračevanje in klimatizacija,
- ogrevanje in vakuumski sistemi.
